Avtomobilnost

Poudarki

  • Zbiranje in obdelava podatkov ključna za samodejna vozila
  • Sodelovanje avtomobilov in infrastrukture tvori pametno mesto
  • V mobilnost se vse bolj vpletajo ponudniki telekomunikacijskih storitev
  • Slovenski študentje ekonomije razmišljajo o električnih avtomobilih
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.7 od 17 glasov Ocenite to novico!
Ljubljanski podžupan prof. dr. Janez Koželj pravi, da igra mobilnost zelo pomembno, če ne ključno vlogo pri oživitvi mestnega jedra. Pravi, da se morata Nnarava mesta in mobilnosti na neki način spojiti v sistem, ki deluje, součinkuje, ki je drug drugemu prijazen. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
MMC RTV SLO/V tokratni Avtomobilnosti smo se posvetili množici podatkov, s katerimi bomo vozniki med vožnjo povezani med seboj in infrastrukturo, ki bo omogočala bolj pretočen in varen promet.
Vidimo svet, v katerem se bodo vozila med seboj sporazumevala, vozniki in vozila pa bodo komunicirali z infrastrukturo in tako zmanjševali gnečo. Ljudje si bodo rutinsko izmenjevali vozila in druga sredstva za svoje vsakdanje poti. Foto: MMC RTV SLO
Eksperimenti, ki so se že začeli, bodo vodili k popolnoma novemu modelu transporta in mobilnosti v naslednjih desetih letih in še naprej. Mesta bodo postala pametna. Foto: MMC RTV SLO
Vsekakor avtonomna vožnja prinaša številne prednosti za veliko skupin uporabnikov, na primer mlajše, ki še nimajo izpitov, starejše, ki bodo bolj mobilni. Foto: Volvo

Dodaj v

Kakšna bo Ljubljana kot pametno mobilno mesto?

Po središčih pametnih mest ne vozijo avtomobili
7. februar 2018 ob 08:53
Ljubljana - MMC RTV SLO

Informacije, ki se zbirajo v oblaku, ne bodo spremenile le mobilnosti, ampak tudi mesta. To postajajo pametna mesta. Tako želi biti tudi Ljubljana, pravi ljubljanski podžupan prof. dr. Janez Koželj. Prenos podatkov, njihova obdelava in uporaba v praksi bo ključna za vzpostavitev t. i. pametnih mest, v katerih bo potekala mobilnost v prihodnosti.

Velika mesta postajajo še večja. Prostor, ki ga namenjajo ljudem, pa se krči. To ni nič novega. Na to problematiko so že davno tega opozarjali arhitekti in urbanisti velikih mest. Zanimivo je, da se je šele pred kratkim začelo o tej tematiki razmišljati skupaj s širšo javnostjo.

"Razmisleki o tem, kako naj se potuje in živi v mestih brez avtomobilov, je zdaj zelo živahna. Avtomobili niso zarezali samo v mesta in ukradli površine, namenjene ljudem, ampak tudi v pokrajino - z avtocestami, predori, viadukti," pravi avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez, ki opozarja še na nekaj, kar pogosto pozabljamo: "Na to, da so se vzporedno z avtomobili in gradbeništvom razvijale popolnoma nove panoge, nove smeri arhitekture, urbanizma, sociologija prostora, razmišljanja o tem, kako bomo skupaj z avtomobili živeli v urbani skupnosti."

Zato je danes treba razmišljati, kako oblikovati velika mesta brez avtomobilov, ne pa toliko o tem, kako jih prilagoditi novim avtonomnim ali električnim avtomobilom. O tem se ne pogovarjajo le v velemestih, ampak tudi v Ljubljani.

Zaustaviti širjenje mestnega obrobja
Govorili smo tudi z arhitektom in ljubljanskim podžupanom prof. dr. Janezom Koželjem, ki pravi, da moramo v Evropi zaustaviti širjenje mestnega obrobja in graditi mesta navznoter. "V tem igra mobilnost zelo pomembno, če ne ključno vlogo. Kako zagotoviti v zgoščenem mestu, na ozkih ulicah, na zgodovinskih trgih, odvijanje vseh različnih oblik mobilnosti oziroma različnih oblik prometa. Naravi mesta in mobilnosti se morata na neki način spojiti v sistem, ki deluje, součinkuje, ki je drug drugemu prijazen. Danes živimo v času računalniške tehnologije, ki se vklaplja v strategijo pametnih mest," razmišlja Koželj.

Problem je torej končno postal rešljiv. In rešljiv je s pogovorom strokovnjakov iz popolnoma različnih področij. Tu namreč trčijo skupaj gospodarstvo, politika, sociala, tehnika, okolje. Tako lahko naštejemo vse akterje, ki imajo svoje želje v strogem mestu.

Enega prvih korakov k rešitvi, ki bo udobna, koristna ali vsaj sprejemljiva za čim več dejavnikov, je tokrat v Sloveniji naredil Volvo. Zbrali smo se na debatnem panelu Oblikujemo prihodnost mobilnosti. Tudi ekipa Avtomobilnosti je na njem sodelovala. Dotaknili smo se tudi teme - digitalizacija mesta.

Mladi se obračajo k elektriki
Pogledali smo, kako mladi študentje ekonomske fakultete zrejo v prihodnost mobilnosti. Kot kažejo njihove izjave, so še kar precej prizemljeni. "Večina mladih, oziroma skoraj vsi, si želi postati lastnik električnega vozila,“ pravi prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier iz Ekonomske fakultete, kar se verjetno navezuje na to, da mladi, ko razmišljajo o mobilnosti, tot povezujejo z okoljem in okoljsko problematiko. "Drugi zanimiv izsledek pri mladih pa je, da imajo lastništvo avtomobila še vedno za pomemben dejavnik, čeprav so mladi, še pravi sogovornica in dodaja, da večina še vedno meni, da je lastniški avtomobil nujen, ga želijo; v manjšini so tisti, ki menijo, da ni nujno, da ga imajo, pa vendar zaradi okoliščin na slovenskem trgu menijo, da se tudi v prihodnosti lastniškemu avtomobilu ne bomo mogli odreči. Konečnik Ruzzier še razmišlja: "Ne moremo reči, da niso naklonjeni multimodalnosti, ampak jo kombinirajo ob svojem avtomobilu. Mogoče tudi zato, ker so študentje ekonomskih smeri, so v povezavi s car sharingom dejali, da so pripravljeni nanj, vendar razmišljajo o stroškovnem, ekonomskem vidiku.“ Na tej stopnji mladi še ne razmišljajo o avtonomnih vozilih, jih poznajo, določeni posamezniki bi se jim bili pripravljeni prepustiti, več pa jih ima zadržke, moralne, etične, predvidevajo, da bo to zaživelo čez 10 let ali še pozneje.

Vprašanje zadnjega kilometra
"Če smo v razmišljanjih, kako se bodo oblikovala velika in tudi majhna mesta, kot je Ljubljana, še bolj drzni, potem vemo, da pri multimodalnosti govorimo o problemu zadnjega kilometra,“ razmišlja Brglez. Gre namreč za to, da ne moremo gledati mobilnosti znotraj mesta izolirano od vsega ostalega, se pravi intermobilnosti. Če hočemo, da bo problem zadnjega kilometra, ko z nekim prevoznim sredstvom, s katerim prihajamo v mesto, ne moremo priti do ciljne točke drugače kot peš ali z električnim okoljsko trajnostno oblikovanim prometom, ki izključuje avtomobile, moramo vplesti čisto nove tehnologije, predvsem upravljanja z veliko količino podatkov.

"Če pogledamo še bolj v prihodnost, ko bodo avtonomni avtomobili te podatke pošiljali v "oblak" tistim, ki jih bodo, upamo, pametno razporejali, bomo prišli do položaja, ko nas bodo avtonomni avtomobili zjutraj odpeljali v službo in potem odšli na neko parkirišče, ki bo zunaj mesta ali na njegovem obrobju. Ko ne bomo zasedali prostora v mestu in bo ta prostor namenjen parku ali kakšnemu novemu drevesu,“ dodaja Brglez, ki še pojasnjuje: "Če bodo v prihodnosti ti podatki pametno povezani z infrastrukturo, si predstavljamo avtocesto, ki bo na vroč poletni dan ob štirih popoldne, ko bi vsi želeli čim hitreje na morje, le enosmerna cesta. Vsi pasovi za avtonomna vozila bodo vodili proti morju, torej po dva na vsaki strani. Tisti, ki bodo šli v drugo smer, pa bodo z nekoliko zamika potovali pozneje. To pa bo mogoče le, če v avtu ne bo volana in voznika. Vozil bo avtonomno. Za vse skupaj pa je potrebno nekaj, čemur se po angleško reče „big data“ - neki velik vir neizkoriščenih podatkov.“

Telekomunikacijska podjetja v nizkem startu
Peter Slovša
, koordinator inovacij v A1 Slovenija pravi, da v vsakem trenutku zbirajo ogromne količine podatkov. Preko vsakega mobilnega telefona ali raznih drugih naprav, ki pošiljajo podatke v oblak. Vsi ti podatki se nekje zbirajo, ampak jih na žalost še ne obdelujejo in ne uporabljajo v namene, za katere bi jih lahko uporabljali. "Na primer za nove storitve in produkte, ki bi končnemu uporabniku olajšali življenje,“ pravi sogovornik.

Telekomunikacijska podjetja se zavedajo tega, da bo potreba po prenosu podatkov oziroma izmenjavi vedno večja, tako z vidika količine in hitrosti. Avtonomna vozila bodo zahtevale nekaj, česar trenutno še ni na trgu. To je izjemno hiter odzivni čas pri prenosu in izmenjavi nekih podatkov.

Kako močno povezavo potrebuje avtonomno vozilo, povezano v sistem? Slovša pravi, da bi bil za samo količino podatkov, ki jih bodo avtonomna vozila potrebovala, omrežje LTE dovolj. Vendar pa se pri njih pojavlja večje vprašanje odzivnosti, torej kakšen je čas iniciacije, ko bo neko sporočilo poslano v oblak. To trenutno še ni na zadovoljivi ravni. Če zdaj govorimo o nekaj 10 milisekundah reakcijskega časa, bomo morali v primeru samovozečih vozil govoriti v milisekundah.

Strah je odveč
Kaj pa, če omrežje pade? "To lahko v končni fazi pomeni katastrofo,“ pravi Slovša, ki nadaljuje bolj optimistično: „Ampak brez strahu, najverjetneje bodo nekje v ozadju neki varnostni mehanizmi, ki bodo preklopili v neki varen način delovanja. Domnevam, da ne bo nič prepuščeno naključju.“

Bo potrebno tudi povezovanje z vami kot razmičnimi operaterji, se pravi z različnimi mesti, da bodo dovolili dostop do infrastrukture, polnilnih mest, parkirnih mest, celotnim sistemom. Konec koncev se bo poleg mobilnosti spreminjalo tudi mesto, okolje, naše navade. Sogovornik iz sveta telekomunikacij se strinja, da bo nujno ne samo povezovanje mesta in telekomunikacijskih operaterjev, ampak povezovanje telekomunikacijskih operaterjev z vsemi ponudniki transportnih storitev: "Ko bomo imeli na voljo različne načine transporta, jih bo treba med seboj kombinirati. Na eni strani bo kombiniranje avtonomne vožnje z avtomobilom, med ponudniki javnih prevozov, bodisi avtobusa bodisi vlaka, kolesi, manjšimi električnimi vozili v urbanem mestu in v končni fazi tudi sama pešpot. Tukaj je smiselno, da se podjetja povezujemo med seboj. Ne samo zaradi same povezljivosti, ki jo telekomunikacijski operaterji ponujamo, ampak tudi z vidika razvoja novih aplikacij, novih platform, ki bodo omogočale te storitve. Neka enotna platforma bo morala različne ponudnike združevati v enotno ponudbo za končnega uporabnika, da bo ta zadeva zanj čim bolj preprosta in uporabna.“

In ko smo ravno pri varnosti, spomnimo, da bo digitalni nadzor nad mobilnostjo v resnici prinesel prav na tem področju ključne koristi.

Na ravni Evropske unije zastoji povzročajo približno eno milijardo socioekonomskih stroškov na dan. Bo pa avtomatizirana vožnja skupaj z digitalizacijo prinesla veliko stvari. "Pričakujemo velik upad prometnih nesreč, s tem upad smrtnih žrtev in težko poškodovanih, na drugi strani imamo veliko skupino v naši družbi, ki je zdaj odsotna iz mobilnosti, to so starejši, invalidne osebe. Njim bo ta preskok tudi pomenil veliko. S tem bodo lahko enakopraven del družbe,“ meni Blaž Pongračič, ki je član kabineta EU-komisarke za mobilnost in promet.

Vnaprej bomo vedeli, da se bo spustila pnevmatika
Digitalizacija pa bo preskok prinesla tudi v servisni dejavnosti. Mehaniki vas bodo v mehanično delavnico lahko vpoklicali, še preden se vam bo pokvaril avtomobil in boste obstali na cesti. Na največjem sejmu neodvisnih dobaviteljev avtomobilske tehnike Automechaniki so natančno preučili prav povezane in avtonomne avtomobile, kar je sovpadalo s tematiko sejma »Tomorrow's Service & Mobility"«(Storitve in mobilnost prihodnosti).

Poprodaja in mehanične delavnice bodo morale glavno skrb posvetiti povezljivost. To nam je med nedavnim obiskom v Sloveniji potrdila tudi Laurianne Krid, generalna direktorica FIA regije I, ki je dejala, da vas bodo mehaniki v mehanično delavnico lahko vpoklicali, še preden se vam bo pokvaril avtomobil in boste obstali na cesti. Če bo neki senzor zaznal, da vam pušča zrak v pnevmatiki, vas bo lahko na to mehanik opozoril, še preden boste ostali s prazno pnevmatiko na cesti, enako velja za druge sisteme v vozilu.

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo se z različnimi sogovorniki pogovarjali o mestu, prometu, oblikovanju, o električnih avtomobilih, samovozečih vozilih in seveda tudi o podatkih, ki jih avtomobilnost s povezljivostjo tudi prinaša.

Gregor Prebil
Prijavi napako
Komentarji
penzl
# 07.02.2018 ob 09:32
Pred pametnimi mesti, avti, telefoni, itn. je treba imeti pametne ljudi.
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 11:02
elektrupunk

" Jst pa ljubljančanov ne zastopim; če vam je tako hudo, zakaj se ne odelite nekam kjer ni tako hudo?"

Jst pa nerazumem ljudi , ki nezivijo v LJ. Zakaj hodite v LJ , ce jo pa tako mocno sovrazite? Pejte v MB in tam naredite vecji BDP ;p
Antipater
# 07.02.2018 ob 09:31
Upam, da se bo mestnim veljakom posvetilo, da je treba dnevne migrante zadržati na Lj obvoznici in jim omogočiti urejeno parkiranje ter hiter prvoz do centra oz delovnih mest.
V jutranjih in popoldanskih konicah je popoln kaos, ker bi se rad vsak Polde iz Kamnika in Mojca iz Vrhnike pripeljali do vrat svojega delovnega mesta.
mend055
# 07.02.2018 ob 09:22
Lepo se sliši ideja o PAMETNEM MESTU. Kaj lepo, marketinško.
A pozor, južnoafriški pregovor pravi: '' Luči na ulicah, tema v hišah.''
nemi
# 07.02.2018 ob 11:19
Slovenija je ena izmed manj centraliziranih držav v EU, enako dobro živiš v Ljubljani kot tudi na vasi, če ne še bolj. In ker tako malo ljudi živi v LJ je tudi javni prevoz zaradi tega slab, ker ni dovolj velike mase ljudi skoncentrirane na enem mesu. In zato jaz kot "Ljubljančan" prvotno iz Dolenjske ne maram dnevnih migrantov, ker razmišljate zelo egoistično ko sedijo SAMI v svojem terencu v koloni na Ljubljanskem obroču in upijejo: "kdaj bo Ljubljana širila ljubljanski avtocestni obroč, da se bomo lahko bolj udobno odpeljali domov!" Jaz pa v službo hodim ali kolesarim, tudi danes ko je sneg in plundra po nespluženih pločnikih! Ceste so pa dobro splužene!
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 11:12
Luka Novak

Ok ministrstva, ampak sedeze podjetji nismo Ljubljancani prisilili da so v LJ, isto velja za agencije itd... Krivite Lj za vse, a pozabljate da lih neljubljancani odpirajo podjetja v LJ. Z izgovorom da je vse blizu, pa ceprav bi lahko isto delovali v MB.

Ni vam treba, hocete kle zajec nogo tisci ;p
Torej zakaj ne v MB ? Ce ze navijas za Trst. ;)
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 10:42
fudelaster

Hm a nebi smeli na sonce zato , ker smo iz LJ?
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 11:16
elektrupunk

Ti povem kot prebivalec LJ. Mi ne sovrazimo dnevnih imigrantov, medtem ko oni nas na polno ;p In se jezijo , ce podpiramo da se naredi red v prometu. Ker vaski red prometa , nedeluje v LJ. ;)

Idealen primer je bil tromostovje, ko so ga zaprli je blo stokanja najvec od strani imigrantov in starih ljudi, ki zivijo v centru. Zdaj so vsi veseli da je cebter zaprt ;p
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 10:40
@Luka Novak

"
Dokler Ljubljančane ne bo srečala pamet zagotovo ne bo pametno mobilno mesto."

Kaj to pomeni?
Franci Skok
# 07.02.2018 ob 12:39
Lepa je tale slikica z podžupanom. Dejstvo o Ljubljani kot kolesarjem prijazno mesto, pa ne drži popolnoma.
Eden bolj očitnih primerov, ki govori nasprotno, je kolesarska steza ob Celovški, od Stare cerke do Tivolija. Tam so pred leti NA kolesarsko stezo postavili stebričke, tako, da je prehitevanje tam praktično nemogoče. Poleg tega v zimskem času steze zaradi tega ne morejo splužiti! Zato je vsako zimo ko zapade sneg, ta del zaplužen in neprevozen dokler se sneg ne stali.
Skratka načrtovalci kolesarskih poti bi se morali zavedati, da uporabniki po mestu ne kolesarimo samo ob pogojih, ki so prikazani na prvi fotografiji.
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 12:32
RJSlo

" Ni tiste meščanskosti oziroma tradicije, ki jo imata recimo Maribor ali Cele."

A nam malo bolj razlozis to "tradicijo oziroma mescanskost" v MB in CE . Da vidimo kaj zamujamo v LJ. ;)
Franci Skok
# 07.02.2018 ob 14:51
vongobongo

Bravo, zadel(a) si moje bistvo!
Zaradi takšne ozkoglednosti/omejenosti odgovornih, "češ uporabnik bo pa ja že...", je stanje kolesarske infrastrukture v Lj. takšna, kakršna pač je. Jaz sem izpostavil samo eno izmed črnih točk v mestu.
povzetek
# 07.02.2018 ob 10:28
@Luka Novak
"Tudi parlament je zaradi mene lahko v Beli krajini, na Korškem, v Posočju .. ali katerem koli drugem kraju, mestu"

Najbrž ne veš, kaj je infrastruktura in da jo vse te institucije potrebujejo za nemoteno delovanje.
watwat
# 07.02.2018 ob 10:11
Vsi, ki niso iz Lj pa spet ljubosumni, da je Ljubljana, kar se idej in napredka tiče, svetlobna leta pred ostalimi.

V Kopru so palme, Maribor pa mesto duhov z dolgovi.
TineB
# 07.02.2018 ob 15:17
Dajte se malo spustiti na realna tla, no. Predpogoj za kakršnokoli urbano mobilnost so vzdrževane prometne površine! V LJ pa na večini cest, kolesarskih stezah in pločnikih same luknje. Kaj ti pomaga potem pametni samovozeči električni avto, povezan v medmrežje, če te pa vozi po povsem razrukanih cestah.
sivina
# 07.02.2018 ob 11:12
Kako zagotoviti v zgoščenem mestu, na ozkih ulicah, na zgodovinskih trgih, odvijanje vseh različnih oblik mobilnosti oziroma različnih oblik prometa. -izsek iz teksta.

... na ozkih ulicah ...; škoda da mi zadnjič ni uspelo slikati rešilca ki je vozil delno po pločniku in delno po kolesarski stezi (!) v podvozu Šmartinske c., seveda v smeri Urgence, ker je bila vozna cesta, kot vedno, popolnoma zabita z avtomobili (kot vsaki dan ure in ure), ljudje pa so se umikali med stoječe avtomobile!!
Prastara prometna situacija v tem delu Ljubljane ne gane nobenega župana z vsemi službami vred in tudi sedanjega ne!
Ljudje v prastarih stavbah levo in desno ob tej cesti, katere ne obnavlja nihče, saj vedo da se bodo nekoč morali odseliti, še vedno živijo.
Odkup teh stavb, rušenje - čiščenje bodoče trase nove ureditve te ceste - ne nič od tega se ne dogaja - se pač ne da ker so za to odgovorni - krivi itd. itd. neki drugi nedotakljivi bogovi ali kaj??
politik kritik
# 08.02.2018 ob 17:51
Kakšna bo Ljubljana kot pametno mobilno mesto?

Kakšno je to pametno mesto, če turist ali pa domačin v nedeljo v središču mesta (sploh pa ne na kakšnih končnih postajah) ne more kupit vozovnice za avtobus??? Urbanomat pokvarjen (sploh ne dela, ali pa ne sprejema gotovine), z mobitelom ne moreš plačat če nimaš operaterja A1 ali Telekom...

Če se že greste neko tehnologijo, omogočite vsaj to, da lahko vozovnico plačam na avtobusu z brezstično bančno kartico. Tehnologija NFC je v te avtomate že vgrajena, torej ne vidim razlogov za diskriminacijo.

Poleg tega enotnega plačilnega sistema vozovnic, da bi se vsedel na vlak tudi še vedno kljub obljubam ni.
Franci Skok
# 08.02.2018 ob 17:43
Ob priliki se usedi na kolo in prekolesari, recimo pet glavnih vpadnic od centra mesta do obvoznice in nazaj, pa ti bo verjetno kristalno jasno o čem pišem. (stebrički na stezah, denivelirani robniki, prestrme klančine, uničen asfalt, prekinitev steze, steza, pločnik in avtobusno postajališče na istem mestu itd itn...)
Po mestu "potujem" kot avtomobilist, pešec, z busom in biciklist, zato lahko mirno trdim, da je infrastruktura za slednje najslabša in tudi najbolj nevarna. Ne trdim da je stanje slabo, sem pa prepričan, da bi se dalo na tem področju marsikaj izboljšati!
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 13:46
Franci Skok

Stebricki so bili postavljeni zaradi avtov ( parkiranje na plocnikih) in ne kolesarjev. Glede prehitevanja , pa ja to ni neka huda razdalja, bos ja zdrzu do Tivolija , kjer lahko prehitevas ;) Spluzeno pa je tudi dost hitro. Tko da res nevem kaj jamras ;p
gapicek
# 07.02.2018 ob 10:01
Nevem zdj a Zeleno ali Pametno mesto? Se bo treba odločit, jaz predlagam Pošteno mesto ;)
tsinamuh0
# 07.02.2018 ob 09:04
Parkirišče pri parkirišču, s 24-urnimi parkomati v celem obroču, da bo Zoko kaj zaslužu, nje.
Franci Skok
# 08.02.2018 ob 17:46
Pa še to, zakaj bi morali biti, s tem da količke zaradi objestnih avtomobilistov postavijo na kolesarsko stezo, kaznovani kolesarji? Te logike enostavno ne razumem.
Lion007
# 07.02.2018 ob 18:54
"Če bodo v prihodnosti ti podatki pametno povezani z infrastrukturo, si predstavljamo avtocesto, ki bo na vroč poletni dan ob štirih popoldne, ko bi vsi želeli čim hitreje na morje, le enosmerna cesta. Vsi pasovi za avtonomna vozila bodo vodili proti morju, torej po dva na vsaki strani. "

1. Za Celjane že sedaj velja to pravilo. Vsi 4 pasovi so za eno smer.

2. Čez toliko in toliko let bo proti morju 6 pasov
Digitalija
# 07.02.2018 ob 17:27
Električn avto in povprečno 1,2 Slovenca v njem povzroča še vedno enake logistično mobilne probleme (beri gnečo) kot bencinar ali dizel s prav tako 1,2 Slovenca. Edino malo manj kadi in smrdi ... No, mogoče je pa to ta mobilni pametni presežek.

Bolj pozdravljam za začetek najem in "deljenje" avtomobilov (električnih ali ostalih), ki pa se pričenja v naših glavah, ker "zmoti" našo komoditeto. No ampak, počasi se daleč pride ...
Chopin
# 07.02.2018 ob 16:08
Uf koliko kompleksov clovek prebere :).

Ce mene vprasate je Slovenija premalo centralizirana, denar se steka v odrocne kraje od koder se mladi tako ali tako zelijo odseliti. Vzdrzuje se razne sole, ki skoraj nimajo otrok, obcin za malo morje, v enih malih obcinah je pol ljudi zupanov, podzupanov, obcinskih svetnikov itd. Da ne govorim o vzdrzevanju infrastrukture, cest na vsak hribcek kjer stoji par his, elektricnih napeljav, vododov, kablov itd na redko poseljena obmocja, to infrastrukturo je potrebno stalno vzdrzevati, ljudje iz odrocnih krajev naredijo precej vec km z avtomobili itd nasteval bi lahko v nedogled.
In ne zelim povedati, da so ti ljudje, ki zivijo v odrocnih krajih in vaseh manj vredni, da ne bo kaksen kompleks ven udaril slucajno. Pravim samo da je tak nacin poselitve izredno potraten, tako financno kot ekolosko in Slovenija je ena izmed najmanj centraliziranih drzav v Evropi zaradi historicno kmecke preteklosti in seveda socializma in planiranja tovarno v vsako vas oziroma mini mestece. Zato se je manj ljudi izselilo v vecja mesta in regionalna sredisca, ki so pocasneje rasla kot primerljiva mesta v kaksni drugi Evropski drzavi.
jandrole
# 07.02.2018 ob 12:24
Ja hvalabogi se nekaj premika naprej s tehnologijo; lahko bi tudi v Maribori začeli razmišljat na taki način
piarija
# 07.02.2018 ob 12:12
prvo kot prvo mora država pod nujno ukinit zakonsko povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, pa se bo marsikaj spremenilo, ker to kar se zdej dogaja je totalni absurd...potem se ne bo več splačal zidat hiške izven LJ in se vsak dan vozit v LJ v službo, več ljudi bo živelo v mestu in posledično bo javni potniški promet postal bolj učinkovit.
Lion007
# 07.02.2018 ob 18:53
Le kdaj bomo to znanstevo fantastiko doživeli??
HOR
# 07.02.2018 ob 17:43
In za razliko od Ljubljane so zadnje čase mariborski župani policaji iz vicev ali pa funflavci...
HOR
# 07.02.2018 ob 17:41
@watwat
# 07.02.2018 ob 10:11
"...V Kopru so palme, Maribor pa mesto duhov z dolgovi...."

Res. Res pa je tudi, da je zaradi centralizacije precej mariborčanov (štajercev) in koprčanov (primorcev) v Ljubljani...
lizing
# 07.02.2018 ob 16:37
Jankovič vas bo v triciklu vozil okoli tromostovja.............
toreksreda
# 07.02.2018 ob 12:39
o pametnem mestu se bomo lahko pogovarjali cez 4 leta
Luka Novak
# 07.02.2018 ob 10:11
p.s. Tudi parlament je zaradi mene lahko v Beli krajini, na Korškem, v Posočju .. ali katerem koli drugem kraju, mestu

Pred približno mesecem dni sem bil v Beli krajini (sobota, ko je zapadel sveži sneg, dan prej je bil po pripovedovanju domačinov izredno topel, cca 14 stopinj Celzija), vsem bi priporočil sanjski razgled, ko se spuščaš proti Semiču ob s soncem obsijani sveže zasneženi pokrajini - veliko lepše bi se bilo vozit v takšne kraje, kot v ljubljansko meglo.
FancyBoy
# 07.02.2018 ob 14:04
@Vongobongo

a vi na MOL nimate res nic kaj boljsega za pocet, kot tukaj pisat ? :)
Luka Novak
# 07.02.2018 ob 10:37
@povzetek

Ne veš koliko novih parlamentov, podobnih objektov, pripadajoče infrastrukture .. se je zgradilo po svetu odkar je bil zgrajen slovenski hram demokracije ?

Ne veš, da se t.i. infrastruktura lahko zgradi kjerkoli ali zgolj nočeš, da se zgradi v Beli krajini,
Posočju, na Koroškem .. ?

Ali si ljudje oz. podjetja v teh in drugih krajih Slovenije ne zaslužijo infrastrukture primerne letu 2018 ?
FancyBoy
# 07.02.2018 ob 09:04
Zoki je veliko naredil, se vec pa pokradel. Kvaliteta bivanja v LJ je dokaj visoka....je pa res, da je mesto zelo malo in se ne srecuje z problemi velemest(huda prometna obremenitev, smog...).
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 19:04
Franci Skok

Nemore biti vse zate narejeno, mora se upostevat tudi ostale ljudi in kolicki na uni razdalji so zaradi voznikov avtov. Tko da nevem zakaj krivis MOL, ce pa so kljub kaznim tam na polno parkiral. Celo ko so postavili prve kolicke ob cesti ni pomagala ( ce se spomnis ) , zato dvojna vrsta kolickov. ;)

Dj nastej se kako tocko, res me zanima ;)
Vongobongo
# 07.02.2018 ob 18:58
FancyBoy

Ne delam na MOL-u , sm pa prebivalec LJ ;p
Luka Novak
# 07.02.2018 ob 10:03
Kakšna bo Ljubljana kot pametno mobilno mesto?

.. ha, ha klasična močvirska

Decentralizirajmo državo, pa ne boste imeli gneče in vseh ostalih težav.

Raje se vprašate : ali Ljubljana sploh bo kdaj pametno mobilno mesto ? Recimo vsaj približno kot München, kjer sem že pred desetletjem in več pustil avto zunaj središča, pa sem sem z javnim prevozom dosegel tako središče, kot obrobje (npr. Ikea). Vozovnica za drobiž, vozil si se z podzemno, vlakom, avtobusom, .. nikjer nisi čakal več kot 10 min in podobno.

Dokler Ljubljančane ne bo srečala pamet zagotovo ne bo pametno mobilno mesto. Trenutno podpirajo vlaganje aktualnega župana v "nova oblačila" in njegovo kopičenje dolgov. Kar pomeni, da bodo tudi prihodnji župani in prebivalci imeli manj možnosti za ustvarjanje t.i. pametnega mobilnega mesta.

Glede dnevnih migrantov : ministrstva, agencije, sedeže podjetji itd. razdelimo po celi Sloveniji, pa naj Ljubljančani izvolijo vlogo dnevnih migrantov. Tudi parlament je zaradi mene lahko v Beli krajini, na Korškem, v Posočju.
elektrupunk
# 07.02.2018 ob 11:08
Vongobongo ..sj jst je ne sovražim :) in tudi delam ne v Ljubljani tko da mene osebno se ti problemi sploh ne tičejo.. Ne razumem pa vas, ki bi imel velemesto ne bi imel pa dnevnih migrantov.. kar pač ne gre..al imaš oboje al pa nimaš nič.. če pa ne znate uredit celovitega javnega prevoza,potem je pa to problem ljubljančanov in ne dnevnih migrantov.
fudelaster
# 07.02.2018 ob 10:39
Toliko smo ljubosumni, da ob prvem sončku drvite na jugoZAHOD države, prav si slišal ZAHOD!
fudelaster
# 07.02.2018 ob 10:38
watwat ja ziher, obala je za vas Skandinavija. Ko je moja mama v Trstu kupovala kavbojke ste se v Ljubljani še zmeraj oblačili v pahljačo Žige Zoisa!
Joker
# 07.02.2018 ob 08:59
Bolj kot bo mesto pametno, manj bo prijazno za meščane.
Luka Novak
# 07.02.2018 ob 11:07
@Vongobongo

Jst pa nerazumem ljudi , ki nezivijo v LJ. Zakaj hodite v LJ , ce jo pa tako mocno sovrazite?

Moramo, ker so ministrstva, agencije, sedeži podjetji itd. v Ljubljani.

Lahko bi bila v Trstu (ex največje slovensko mesto), pa so nam ga žal Tito in njegova banda zafurali.
elektrupunk
# 07.02.2018 ob 10:49
Ljubljančani imajo toliko za povedat čez dnevne migrante (žaljivo ala Mojca in Polde )se čudijo da se morajo pripeljati do delovnega mesta (seveda lokalci imajo to pravico migranti pa ne al kako?) ne zavedajo pa se da vsi ti dnevni migranti v ljubljani dvigujejo bdp..in s tem dvigujejo standart mesta.. če hočeš imeti + moraš tud kakšen - sprejet.. Jst pa ljubljančanov ne zastopim; če vam je tako hudo, zakaj se ne odelite nekam kjer ni tako hudo? ..ne morš pa pričakovat da bo zdej dnevni migrat uporabljal nekonkurenčen javni prevoz,če ga še sami ne uporabljate..
RJSlo
# 07.02.2018 ob 12:07
No ja. Lublana se nikoli ne bo znebila naziva" večja vas". Ni tiste meščanskosti oziroma tradicije, ki jo imata recimo Maribor ali Cele.
Kazalo