Avtomobilnost

Poudarki

  • Do leta 2030 naj bi delež električnih avtomobilov na naših cestah dvignili na 17 odstotkov
  • Stroški uporabe električnih avtomobilov bi se do leta 2024 lahko spustili na raven avtomobilov z bencinskimi motorji
  • Izpuste ogljikovega dioksida bi morali vsako leto povprečno znižati za 3,5 odstotne točke
  • Uvedba učinkovitejših avtomobilov bo pripomogla tudi k zmanjšanju stroškov njihove uporabe
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 14 glasov Ocenite to novico!
false
S prihodom opla ampere-e in drugih cenovno ugodnih modelov bodo električni avtomobili postali bolj privlačni za uporabnike Foto: Opel
false
Bodo križanci in športni terenci ostali priljubljeni tudi v hibridni ali električni obliki? Foto: Kia
false
Kratkoročno lahko bolj računamo na povečanje uporabe hibridnih in priključno hibridnih avtomobilov, ki bolj od električnih ustrezajo navadam uporabnikom. Foto: Toyota
false
S širitvijo električne mobilnosti se bodo morale spremeniti tudi navade voznikov. Foto: Kia

Dodaj v

Leta 2024 bodo električni avtomobili stali enako kot bencinski ali dizelski

Alternativna mobilnost
21. oktober 2017 ob 17:39
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenska vlada je prejšnji teden objavila optimistične načrte, po katerih bomo po letu 2030 v Sloveniji odpravili registracijo vozil, ki bodo presegala izpuste 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.

Poudarili so tudi širitev omrežja električnih polnilnic, ki naj bi pripomogla k temu, da bi do leta 2021 v Sloveniji stalo 269 javnih polnilnic z močjo do 22 kilovatov in prav toliko z močjo nad 22 kilovatov, leta 2030 pa naj bi jih bilo več kot 20 tisoč. Poleg tega naj bi dobili v Sloveniji v naslednjih štirih letih skupno še 1.022 električnih polnilnic v zasebnih gospodinjstvih in 660 polnilnic v zasebnih podjetjih. Do leta 2030 naj bi tudi delež električnih avtomobilov na naših cestah dvignili na 17 odstotkov.

V povezavi s tem je zanimiva tudi na okrogli mizi predstavljena študija, ki jo je organizacija Element Energy Ltd izdelala v sodelovanju z evropskimi organizacijami za varovanje pravic potrošnikov, tudi našo Zvezo potrošnikov Slovenije, govori pa o praktičnih finančnih vidikih prehoda na avtomobile z alternativnim pogonom. Raziskavo so posebej prilagodili slovenskemu trgu vozil, ceni energentov, tako elektrike, številu prevoženih kilometrov, davčnim olajšavam ...

Vsako leto 3,5 odstotka
Če bi radi do leta 2050 emisije, ki jih ustvari promet, spustili pod 60 odstotkov ravni iz leta 1990, bomo morali vsako leto izpuste povprečno znižati za 3,5 odstotne točke, kar pomeni korenite posege v pogonsko tehnologijo vozil in način njihove uporabe. In to ne šele čez nekaj let, ampak takoj.

Uvedba učinkovitejših avtomobilov bo pripomogla tudi k zmanjšanju stroškov njihove uporabe. Če so predvidevanja pravilna, bi se že do leta 2024 stroški uporabe električnega avtomobila v štiriletnem obdobju spustili na raven avtomobila z bencinskim motorjem na notranje izgorevanje.

Tudi na ravni bencinskih in dizelskih avtomobilov se bodo zaradi čistejših in gospodarnejših motorjev hkrati občutno zmanjšali stroški uporabe, saj naj bi leta 2025 kupljeni povprečni bencinski ali dizelski avtomobil v primerjavi z enakovrednim iz leta 2015 uporabniku prihranil 500 evrov za gorivo v prvem letu in od 4.400 do 9.400 evrov v vsej življenjski dobi. To je 16 let.

Leta 2030 električni avtomobili stroškovno enaki dizelskim
Do tedaj je seveda še dolga pot, saj so trenutno za prvega uporabnika avtomobili z bencinskim ali dizelskim motorjem najugodnejša izbira, električni in hibridni avtomobili, da ne govorimo o avtomobilih na gorivne celice, pa so močno odvisni od državnih subvencij in pripravljenosti proizvajalcev na nizke marže.

Če izračuni raziskovalcev držijo, bi baterijska tehnologija lahko kmalu tako napredovala, da bi se stroški uporabe električnih avtomobilov torej do leta 2024 spustili na raven avtomobilov z bencinskimi motorji, do leta 2030 pa celo le malenkost nad raven avtomobilov z dizelskimi motorji. Stroški uporabe hibridnih in priključno hibridnih avtomobilov bodo sicer v naslednjih letih padali še koreniteje, a se bo krivulja njihovega zniževanja okrog leta 2020 izravnala in bodo bolj ali manj vedno ostali za dobrega tisočaka ali dva nad stroški uporabe električnih avtomobilov in avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje.

Kaj storiti?
In kakšna so priporočila za evropske odločevalce? Kot pravijo raziskovalci, bi morala Evropska unija na začetku sprejeti predvsem ukrepe, s katerimi bi proizvajalce avtomobilov pripravili do tega, da bi še več vlagali v razvoj novih tehnologij. Naslednji ukrep bi bil zmanjšanje povprečnih izpustov ogljikovega dioksida na 70 gramov na kilometer do leta 2025 in na 45 gramov na kilometer do leta 2030. Zavedati se tudi moramo, da se vzporedno z zmanjševanjem deleža ogljikovega dioksida v izpuhih praviloma zmanjšujejo tudi deleži strupenih plinov, s tem pa postaja čistejši tudi zrak, ki ga dihamo. Prav zaradi izpustov v prevozu naj bi bilo vsako leto v Evropi 10 tisoč prezgodnjih smrt.

Če bo razvoj šel v pravilno smer, se bo med letoma 2020 in 2030 zmanjšala tudi potreba po davčnih spodbudah za alternativne pogone, saj bodo elektrificirani avtomobili zaradi zmanjšanja stroškov nakupa in uporabe sami po sebi postajali čedalje privlačnejši od avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje.

A velja tudi premislek v drugi smer. Stopnje obdavčitev so danes sicer višje na avtomobile z motorji na notranje izgorevanje, pričakovati pa smemo, da se bodo z rastjo prodaje električnih avtomobilov ne samo zniževale in ukinjale stopnje subvencioniranja, ampak da se bodo po stopnji obdavčitve električni avtomobili počasi začeli približevati vrednostim obdavčitve klasičnih avtomobilov, saj je malo verjetno, da bi se države odpovedale izjemo bogatemu viru prihodkov za polnjenje proračuna s številnimi dajatvami, taksami in drugim, kar plačujemo za lastništvo in rabo osebnega vozila.

Seveda bo zaradi povečanja uporabe elektrificiranih avtomobilov treba povečati tudi omrežje polnilnih postaj in poleg povečanja zmogljivosti in trajnosti električnih baterij, ki bo navsezadnje stvar proizvajalcev, oblikovati tudi kanale za njihov odvzem in razgradnjo ter njihovo zamenjavo z novimi, kar bo elektrificirane avtomobile naredilo zanimive tudi za trg rabljenih vozil. Navsezadnje so tudi najstarejši električni avtomobili na trgu premalo časa, da bi lahko proizvajalci in razgrajevalci že pridobili potrebne izkušnje. To jih torej še čaka.

Evropa dveh hitrosti
Dodajmo še komentar našega sodelavca Andreja Brgleza, sicer enega izmed udeležencev okrogle mize in direktorja Inštituta za civilizacijo in kulturo: "Okrogla miza, ki je potekala v organizaciji Zveze potrošnikov Slovenije, je bila zanimiva tudi za to, ker smo se tako lahko na najbolj neposreden način soočili z razmisleki predstavnikov organizacij za zaščito potrošnikov iz različnih Evropskih držav."

Tudi njihov pogled, ki danes in jutri ocenjuje predvsem skozi prizmo zaščite kupca in njegove pravice do kar najbolj varne, ekološke in finančno učinkovite mobilnosti je pokazal, kako zelo različni so lahko naši pogledi na električno mobilnost. Vidi se ne le Evropa dveh hitrosti, ampak tudi realnost sveta, v katerem je prepad med razvitimi in revnimi tako velik, da so napovedi o tem, koliko bo lastnika stalo lastništvo bencinskega ali električnega avtomobila leta 2030 tako prazne in nenatančne kot napoved vremena na dan 20. 2. 2030. Neznank je preprosto preveč.

Prag smo že prestopili
A po drugi strani je tudi s stališča nevladnih organizacij za zaščito potrošnikov poenoteno mnenje o vsaj dvojem, da nismo pred pragom velikih sprememb v mobilnosti, ampak da smo prag že prestopili in da se bo nova tehnologija pogona, kateri koli že to bo, med kupci dobro in zares uveljavila takrat, ko jo bodo kupci hiteli kupovat sami, brez pomoči subvencije.

Tako kot danes v salone hitimo kupovat športne terence, ki niso niti najbolj ekološki niti najbolj gospodarni avtomobili. Kupci se pri nakupu ne odločamo vedno na podlagi zgolj hladnih racionalnih dejstev. Se lahko to spremeni do leta 2030? "Nekaj je gotovo, takrat bo na cestah še veliko danes, jutri in v prihodnjih letih kupljenih športnih terencev, ki se jim še naprej napoveduje strma prodajna rast, med njimi pa bo res vedno več tudi hibridov," končuje Brglez.

Matija Janežič
Prijavi napako
Komentarji
Luka Novak
# 21.10.2017 ob 18:02
Leta 2024 bodo električni avtomobili stali enako kot bencinski ali dizelski

LOL

Z ali brez davka proti Tesli ?

http://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilnos
t/novice/na-norveskem-z-davkom-proti-tesli/435106

Leta 1990 smo podobno optimistično verjeli v drugo Švico, imajo jo zgolj izseljenci v Švico.
SamoRes
# 21.10.2017 ob 18:01
Ne kupujem novih avtomobilov, torej nekje leta 2030 grem na elektriko.
Sorrento
# 21.10.2017 ob 18:14
Sicer pa bo avte na plin mogoče registrirati tudi po 2030 in bo to edina preostala alternativa, če se z električnimi avti (ali mrežo polnilnic) kaj zatakne.
Sorrento
# 21.10.2017 ob 18:12
V vmesnem obdobju pa bi za okolje in lastno denarnico naredili največ, če bi preklopili na plin.
zapravico
# 21.10.2017 ob 17:51
JA, v nemčiji
HOR
# 21.10.2017 ob 21:03
Ali še bolj natančno:

1. aprila leta 2024 bodo električni avtomobili stali enako kot bencinski ali dizelski...
HOR
# 21.10.2017 ob 21:00
"...Leta 2030 električni avtomobili stroškovno enaki dizelskim..."

In zakaj naj bi torej država in ljudje pred letom 2030 zapravljali za nekonomične elektro avtomobile...!?
Subvencije za par sto elektro vozil za experimentalno testiranje so do takrat v SLO dovolj.

Še posebej pa je potrebno ukiniti subvencije za vsa elektro vozila katerih nabavna cena presega €30000 saj pri tem ne gre za varčevanje ampak za luxuz!
Gaius Julius
# 21.10.2017 ob 20:25
Zakaj beseda vedno teče zgolj o osebnih avtomobilih? Kaj pa tovornjaki? Ti so do okolja bistveno bolj škodljivi, pri nas pa jih (vsaj na avtocestah) mrgoli. Peljite se enkrat v ponedeljek dopoldne od MB do KP: na levem pasu avti, na desnem en za drugim kamioni. Potem imamo tu še kombije in motorje, o njih se tudi ne piše.

Ti neki optimistični dolgoročni plani so nič druga kot kvečjemu lepe želje. Spomnim se, nekje okrog leta 2006, ko je EU zelo samozavestno predstavila strategijo "Evropa brez tobaka 2017". In kaj je zdaj s tem "planom"? In z vsemi podobnimi?

Malo me spominja na faks, ko sem moral vsake toliko neko seminarsko narediti in neke hude dobre ideje predstaviti v njej, 5 minut kasneje pa je šlo vse skupaj v pozabo...
g1n3k
# 21.10.2017 ob 18:28
Zakaj pa ne bi dal filtrov na dimnike? Po moje bo leta 2030 prvič en referendum zaradi tehnologije.
zapravico
# 28.10.2017 ob 08:00
Pa še tankerje naj naredijo na elektriko
HOR
# 23.10.2017 ob 06:34
@pozitivc
# 22.10.2017 ob 07:52

Ja, samo je potrebno povečat subvencije za kurilne naprave in izolacije hiš...
HOR
# 23.10.2017 ob 06:18
@djadja
# 22.10.2017 ob 22:03

Najprej se bodo ca 20 let cenili, ker bodo baterije vedno cenejše, potem pa bo država prenehala plačevati subvencije in nabila gor primerne davke un trošarine, ravno tako za elektriko in to celo vsem ne samo uporabnikom "avto" elektrike, potem pa bodo elektro avtomobili še dražje.
Sicer pa je filozofija "EKO" diktatorjev, je da naj se narod cijazi z avtobusi in vlaki, pa s picikli, po potrebi pa (drago) in zamudno najema avtomobile ( po možnosti najbolj one počasne samomorilske, oziroma samovozeče)...
HOR
# 22.10.2017 ob 00:27
@pozitivc
# 21.10.2017 ob 23:16

S toliko denarja, kot se vloži s subvencijami v en elektro avto se lahko naredi precej večji eko učinek drugje - na primer pri zamenjavi kurilne naprave z bolj eko, s čimer se zrak v mestu precej bolj izboljša, kot z enim elektro vozilom namesto klasičnega...
slivovica
# 21.10.2017 ob 20:05
Končno ne bo smrdečih dizlov.
celtic1888
# 21.10.2017 ob 19:54
Na prvi fotki je Opel, ne Kia. Sicer pa vozim na plin. Ko bodo pa cene štromčkov na ravni bencinarja grem takoj v nakup novega.
levidevžej
# 21.10.2017 ob 18:30
Mislim, da bodo leta 2029 popravljali zakon. Pa ne zato, ker ne bi bilo dovolj električnih avtomobilov ali bi bili predragi, ampak preprosto ne bo zgrajene mreže polnilnic in ostale potrebne infrastrukture. Saj vendar živimo v Sloveniji.
djadja
# 22.10.2017 ob 22:03
Men res ni jasno kdo to obljublja in na kakšnih predpostavkah...(več e avtov cenejši bojo.....)
Se grem še sam malce "vedeževalca" Leta 2024 bodo te avtomobili če ji bo res več narejeni še dražji kot danes (beri: surovine iz rudnikov bodo pridobivane z enako hitrostjo večje povpraševanje pomeni večjo ceno. .. al se motim? -baker, cink, aluminij......itd..)
Se pravi bodo te e-avtomobili enormno dražji....
Da ne govorimo o trošarinah, ki jih na elektriko sedaj ni.... ? Al se motim ?
pozitivc
# 22.10.2017 ob 07:52
@HOR

Tud za eko ogrevalne naprave dobiš subvencijo. Pravzaprav gredo subvencije iz istega sklada tako za elektro avte kot za eko ogrevalne naprave, izolacije, okna itd.
vzdev
# 22.10.2017 ob 06:52
vslivnje
Vsi, ki tako vneto zagovarjate motor na notranje izgorevanje upam, da uživate tudi v vonju bencinskih hlapov pred stanovanjem in v stanovanju in v smogu v mestih, ki so njihova posledica...


Sam nimam popolnoma nobene težave z vonjem bencinskih hlapov. Ko sem npr. v Ljubljani sploh ne opažam, da bi bil zrak tako slab. Za razliko, ko greš v Velenje, pa komaj dihaš.

Pa tudi večina ljudi sploh nebi ločila med dizlom in bencinarjem, če bi jim dali slušalke na ušesa, ker skoraj da nima vonja. Čeprav govorite, da tako smrdijo, čeprav temu ni tako.
HOR
# 22.10.2017 ob 00:21
@storž
"...Ne vem zakaj 2024..."

Mišljene so cene za 100% električne, ne za hibride, po možnosti brez subvencij...
pozitivc
# 21.10.2017 ob 23:16
@HOR

Subvencije so upravičene za okoljsko bolj sprejemljive tehnologije

Pa ni treba zdaj napadat da elektro avti tud onesnažujejo itd... seveda da ja, samo neprimerljivo manj, pa potencial po še manjšem onesnaževanju imajo večji. Nenazadnje pa energent za elektroavte pridelamo doma, nafto pa moramo uvažat
vslivnje
# 21.10.2017 ob 23:02
Vsi, ki tako vneto zagovarjate motor na notranje izgorevanje upam, da uživate tudi v vonju bencinskih hlapov pred stanovanjem in v stanovanju in v smogu v mestih, ki so njihova posledica...

Pa preden me kdo napade: vem, da tudi električni avti niso popolni. Da je treba nekako dobiti elektriko in da tudi pridobivanje recimo litija ni nedolžno. Je pa dejstvo, da pripomorejo k čistejšemu zraku v mestih...
pozitivc
# 21.10.2017 ob 20:47
kaka neumnost pisanje takih strategij... Država naj le poskrbi za subvencije in trg bo naredil svoje. Pa z določenimi ukrrepi naj poskrbijo, da bodo imele avtomobilske firme večje število električnih modelov v ponudbi.

Za določene uporabnike v kombinaciji z določenim modelom električnega avta je pa električni avto cenejši že danes in ne bo šele leta 2024.
kučkučki
# 21.10.2017 ob 20:23
leta 2030 bo dizl tako poceni, da bo vožnja cenajša kot pri električnem avtu
pjandura
# 21.10.2017 ob 19:43
Smrduhe kot so dizli sodijo na smetišče zgodovine. Največji smrduh je pa TEŠ, to je problem... kmalu se bo treba zbuditi in planirati novo jedrsko... tudi JEK ni večna...
storž
# 22.10.2017 ob 10:01
Za povprečno stanovanjsko hišo 150 kvm je dovolj 8kw sončna elektrarna.
Z njo zadovoljis vse potrebe po elektriko v hiši ( ogrevanje z Pam term cena 800€) in še dva električna avta polniš.
Cena elektrarne 11.000 brez da odštejemo subvencije.

Ampak propaganda dela proti temu. Beri elektro lobi...

Vsi forsirajo toplotne črpalke. Stanejo kvalitetne 10 do 15 tisoč. So stroj, jih je treba obnavljati, za delovanje potrebujejo elektriko...
V glavnem dvakrat dražje in x krat bolj onesnažujejo pa se ropotajo...
V glavnem zdrava kmečka pamet
storž
# 21.10.2017 ob 22:06
Saj je že zdaj tako.
Kolega je kupil električni Kia za 22000. Ful dobr
Jaz BMW 225 hibrida. Cena 28.000. Vrhunski avto.

Seveda so to cene z vključenim državnim subvencijam.

Ne vem zakaj 2024.
Moj BMW je ista cena kot dizel in bencin. Res da je hibrid ampak glede na moje vožnje opraviim 90% na elektriko.
Doma imam samooskrbno elektrarno in se posledično vozim zastonj.
svyatoslav
# 21.10.2017 ob 19:59
Ne bodo, ker bodo končno dojeli, da je elektrika preveč limitirana in ekoliško oporečna za uporabo v transportu.
Pa bo naftni lobi dovolil, da bodo avti vozili na kaj drugega kot na fosilna goriva? Ne bo.
Gorivne vodikove celice ali v skrajnem primeru hibrid.
tureavanture
# 21.10.2017 ob 18:47
ja, z dosegom 70km
vzdev
# 21.10.2017 ob 18:09
Bom pa vseeno rajši vozil oldtajmerja. Vsekakor bo vožnja predstavljala precej večji užitek, kot vožnja električarja.
Kazalo