S katerekoli strani ga opazujemo, so linije dovršene, nobene okornosti ni v njem, plastične obrobe pa mu dajejo ravno pravšnji poudarek, da ustreza aktualnim trendovskim željam. Avtomobil stoji zelo pokončno in čvrsto, podvozje pa je od tal odmaknjeno za primernih 15 centimetrov in pol, ni močno dvignjen od tal. Sedi se nekoliko višje, a je občutek kljub temu prej bolj športen kot pa terensko športen. Starejši vozniki, ki avtomobil izbirajo z ozirom na pokončno vstopanje, tu ne bodo dobili najboljšega.

Armaturna plošča je bolj ali manj znana že iz "dvojke", kar pomeni da je odlično pregledna in za današnje čase še kar preprosto uporabna. Z mehkim oblazinjenjem in minimalistično ureditivjo pušča vtis dražjega, če že ne premijskega, pa vsaj boljšega od večine tekmecev. A če sta prednja sedeža skrbno odmerjena, CX-3 kljub ne tako majhnim zunanjim meram avta ne ponuja posebnega družinskega prostorninskega veselja. Otroci se zadaj zaradi visokih bokov počutijo utesnjeno, prtljažnega prostora pa zelo hitro zmanjka.

Turbodizelski motor z 1,5 litra prostornine in močjo 77 kilovatov je na izbiro s prednjim ali stalnim štirikolesnim pogonom, kakršen je bil v našem preskušanem modelu. Hladen ima precej robusten zvok, a se kmalu umiri, stroškovno gledano pa najverjetneje preizkušena kombinacija ne bo popularna, saj cena naraste v povsem nerazumne višave. Na podlagi vtisov s prve vožnje bolj predlagamo bencinski motor, ki vsakih sto kilometrov popije kvečjemu liter več.

Na slabših voznih podlagah je precej čvrst in dolg prednji del hitro podrsa po tleh, je pa zato na običajnih asfaltnih poteh CX-3 nadpovprečno dobro vodljiv. Slednje pa je tako ali tako bistveno, saj se večina mestnih terenov nikoli ne sreča z drugačno vozno podlago, zato je njegova športna genetika prav tisto, kar mora kot Mazda ponuditi. In prav z voznimi lastnostmi, pa seveda s privlačno obliko, CX-3 najbolj prepriča.