Skakalec lahko v vetrovniku varno preizukša različne drže pri iskanju optimalnega vzgona ob čim nižji količini zračenga upora. Foto: Avtomobilnost
Skakalec lahko v vetrovniku varno preizukša različne drže pri iskanju optimalnega vzgona ob čim nižji količini zračenga upora. Foto: Avtomobilnost
Odprta usta pri skoku imajo podoben učinek, kot da bi se vozili z avtomobilom brez vetrobranskega stekla. Foto: Avtomobilnost

Spretnosti posameznika so v določeni meri že gensko predispozicionirane, a za doseganje vrhunskih rezultatov to še zdaleč ni dovolj. Psihologi so s svojimi raziskavami ugotovili, da na psihomotorični razvoj posameznika močno vplivata okolje in njegova volja. Za slednjo smo prepričani, da je slovenskim orlom ne manjka, v prihodnje pa bo z novim vetrovnikom tudi okolje gotovo prineslo pozitivne rezultate.

Skakalci, tako kot avtomobilisti, stremijo k čim manjšemu zračnemu uporu, a v nasprotju z avtomobilisti iščejo vzgon. Na oba dejavnika med letom vplivajo že najmanjši gibi, ki se jih večina od nas sploh ne zaveda, tako je zelo pomembno ali ima skakalec odprta usta, kako postavi svoje boke in kje so njegove roke.

Kot pojasnjuje Jelko Gros, popolnega skoka ni. Pri vsakem skoku športnik izvaja popravke, s katerimi skuša doseči čim boljši skok. Da so lahko različni pristopi približno enako dobri, kažeta že brata Prevc, ki denimo med skokom držita dlani v različnem položaju. Zato je pomembno, da vsak športnik najde svojo optimalno držo in izvedbo skoka.

Verjetno si sedaj laže predstavljate, zakaj je vetrovnik pri treningu tako dobrodošel. Za preizkušanje vseh spremenljivk in iskanje optimalne lege skakalca med skokom, bi moral ta vsakič izvesti popoln skok, da bi v zraku lahko poskusil s spremenjeno izvedbo. V vetrovniku pa bodo naši športniki lahko v varnem okolju brez tveganja iskali fizikalne meje in natančno nadzirali vpliv svojih gibov na sam let.

Pri avtomobilih vzgon ni zaželen
Pomena aerodinamike se avtomobilski proizvajalci zavedajo že od dvajsetih let prejšnjega stoletja, a se je tekmovalnost med njimi razplamenela šele tri desetletja kasneje. Danes se zračni tokovi izrabljajo za povečanje ravnotežja vozila pri višjih hitrostih, obenem pa aerodinamiki skrbijo, da na avtomobil med vožnjo deluje čim manj upora in vzgona.

Kot nam je v pogovoru razložil dr. Moni Islam, vodja razvoja za področje aerodinamike in aeroakustike pri Audiju, se približno tretjina energije porabi za premagovanje zračnega upora. Koeficient upora, ki ga pridobijo z meritvami na vozilu v vetrovniku, je zato pomemben dejavnik pri načrtovanju avtomobila. V prihodnosti bodo zato avtomobili aktivno prilagajali svojo obliko, da bi zagotovili optimalne aerodinamične lastnosti za specifične okoliščine. Videz avtomobila torej ni zgolj vizija oblikovalca, temveč je produkt sodelovanja med oblikovalsko skupino in skupino, ki skrbi za ustrezne aerodinamične lastnosti avtomobila.

Kako poteka trening v vetrovniku?
Kakšen je trening v vetrovniku in kako na svoje aerodinamične lastnosti med skokom vplivajo skakalci ter kaj pomeni izraz »svečka,« si lahko ogledate v videu, kjer nam je Jelko Gros s pomočjo svojega varovanca trening predstavil v praksi.