Marko Krautberger je glavni urednik revije Mehanik in voznik ter član žirije za izbor Gospodarskega vozila leta. Foto: Avtomobilnost
Marko Krautberger je glavni urednik revije Mehanik in voznik ter član žirije za izbor Gospodarskega vozila leta. Foto: Avtomobilnost

Prodaja gospodarskih vozil je namreč eden izmed kazalnikov razmer v gospodarstvu posamezne države, saj se v času krize in pomanjkanja dela podjetja po navadi ne odločajo za nakupe novih gospodarskih vozil.

Če malce poenostavimo osemmesečne rezultate, lahko ugotovimo, da 4,1 odstotka manj registriranih lahkih gospodarskih vozil nakazuje slabšo gospodarsko klimo znotraj meja, kar 29,7 odstotka več registracij težkih tovornjakov nad 16 ton in 26,4 odstotka več registracij srednjih in težkih tovornjakov nad 3,5 tone pa precej bolj spodbudne gospodarske razmere v tujini.

Na prvi pogled nelogična razlika med malimi in velikimi je značilna za slovenske razmere, saj so kupci težkih gospodarskih vozil že od nekdaj »izvozno« usmerjeni in opravljajo posle za tuje naročnike, ki pogosto nimajo prav nobene povezave s Slovenijo, razen prevoznika. Delo teh tako ni odvisno od domačih podjetij in gospodarskih razmer v Sloveniji, ampak predvsem od gospodarske klime v matičnih državah naročnikov.

Nasprotno pa na število registracij lahkih gospodarskih vozil močno vplivajo prav razmere na domačem trgu. Sodeč po 4.664 registriranih LGV-jih letos in 4.863 lani, so slovenski kupci še vedno previdni ali pa preprosto nimajo razlogov in potreb za številčnejše nakupe vozil, ki jim predstavljajo delovna sredstva.

Glede na to, da se je v državah članicah Evropske unije v osmih mesecih število registracij sicer povečalo za 10,5 odstotka in imajo slabšo prodajo le še v Latviji (minus 7,3 odstotka) in Franciji (minus 0,3 odstotka), slovenski trgovci ne morejo biti zadovoljni in posredno tudi vsi drugi ne, saj bi si menda vsi želeli malce bolj spodbudne gospodarske klime, podobne kot v večini drugih evropskih držav.

Čeprav je mogoče vsaj del upada števila registracij pripisati tudi temu, da so pri nekaterih znamkah postali malce bolj zadržani do tako imenovanih dnevnih registracij, ki so kvarile dejansko sliko prodaje, je minus dovolj boleč, da si trgovci želijo vsaj v zadnjih mesecih leta popraviti prodajne rezultate. Ne le s statistiko, ampak tudi z dejansko prodajo. Časa je seveda še dovolj in glede na to, da prihajajo tradicionalno ugodnejši meseci za nakupe lahkih gospodarskih vozil, se bodo morda številke povzpele vsaj na lansko raven, sploh če bodo trgovci malce bolj skrbeli za osvajanje kupcev.

Konec leta pa bo napet tudi za sicer za zdaj zadovoljne trgovce s težkimi gospodarskimi vozili. Čeprav je v Sloveniji število registracij težkih in srednjih tovornjakov nad skupnim evropskim povprečjem 20,7 oziroma 16,6 odstotka in je glede na daljši rok izbire, naročila in dobave mogoče podobno dobre rezultate kot v prvih osmih mesecih pričakovati tudi do konca leta, je precej več negotovosti povezane s prihodnjim letom.

Na povpraševanje kupcev težkih gospodarskih vozil, ki so odvisni od mednarodnih prevozov, namreč že in še bodo vplivali dogodki, povezani z množičnimi selitvami preko evropskih meja in zapiranjem oziroma omejevanjem prostega pretoka blaga. Kljub stalni osemmesečni rasti števila registracij na skupnem evropskem trgu gospodarskih vozil tako pri slovenskih in tujih trgovcih ni časa za veselje, ampak vsaj teoretične priprave na morebitni upad zanimanja za nakupe novih gospodarskih vozil.