Časovni stroj
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 41 glasov Ocenite to novico!
Pet njenih članov Mladih levov se je odločilo obuditi stare uspešnice, kot so: Poljubi me in pojdi, Zaznamovan, Oda Ireni, Ljubimo soul, Mila mala, Ta vlak in mnoge druge. Foto: Osebni arhiv
       Drugače pa je težko po štirih desetletjih znova vzeti instrumente v roke. Vsaka glasba je garanje. Temu pravijo kilometrina (smeh). In pri naših letih je to že malo težje, malo bolj smo okoreli, mehansko zagotovo, mentalno pa se mi ne zdi, da bi bili. Toda na novo je treba vzpostaviti povezave. Instrument pa zahteva veliko dela. Delo v ansamblu pa je spet drugačno garanje, saj je treba uskladiti delovanje vseh glasbenikov, da je v pravem ritmu.       
 Jernej Podboj
Še vedno jih združuje ljubezen do raziskovanja nove glasbe in novih glasbenih izrazov. Foto: Osebni arhiv
       Mladi levi so doživeli zelo velik glasbeni razvoj. Začeli smo z beatom, igrali smo dixieland in popevke, Habe je pisal za zbore, tako da smo celo štiriglasno peli. Silence is Golden smo zelo dobro interpretirali, to se dobro spomnim. Bor je odšel, prišlo je do nesporazuma. Mi smo vadili in se pripravljali, on pa je kar šel na dopust za mesec dni. Ko se je vrnil, nismo vedeli, kje je bil, in takrat je zagledal Janeza Bončino. Prekinili smo sodelovanje. Potem pa je naredil zelo uspešno kariero pri Belih vranah. Kar se je izkazalo dobro za vse, saj smo mi šli v drugo smer kot Vrane.       
 Jernej Podboj
Mladi levi se vračajo na odre in v studio po več kot štirih desetletjih. Foto: Osebni arhiv
       Mi bomo v nekdanjih državah še vedno peli v slovenščini, in to bodo razumeli, sem prepričan. Če bi želel ustvariti skladbo, ki bi bila potem uspešnica na Hrvaškem ali v Srbiji, bi jo seveda morali narediti v njihovem jeziku. Toda mi bomo tam samo gostovali, ne bomo osvajali njihovih tržišč.       
 Jernej Podboj
Bili so ena prvih električnih skupin pri nas, ki je polnila Halo Tivoli. Foto: Osebni arhiv
       Ko smo bili še mladi, smo imeli Slovenci popolnoma svoj slog. Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba. Popolnoma drugače se je razvijala. Melodično smo popolnoma drug narod – veliko bolj evropski. Nimamo južnega melosa, ki je bližje Afganistanu in Pakistanu. To ni Evropa in nima zveze s klasično glasbo, iz katere izhajamo.       
 Jernej Jung
Mlade leve trenutno sestavljajo Vasko Repinc na klaviaturah, Matjaž Deu na bobnih, Aleš Strajnar na kitari in vokalu, Dušan Kajzer na baskitari in Jernej Podboj na saksofonu. Foto: Osebni arhiv
       Mislim, da se Slovenci preveč izgubljamo, in mislim, da je čas, da spet najdemo svojo tradicijo ter jo začnemo gojiti. Moramo pisati slovensko muziko, ki bo vsestransko uporabna. Po mojem mnenju je preveč južnega jezika in njihove glasbe, ker je morda bolj všečna in morda preveč narejena na prvo žogo.       
 Aleš Strajnar
Na odru v SiTi teatru se jim bodo v petek in soboto pridružili Igor Matkovič (trobenta, trombon),Marko Misjak (trobenta), Boris Glozančev (pozavna), Janez Bončina (vokal), Jernej Jung (vokal), Matevž Šalehar - Hamo (vokal), Tomaž Habe (klaviature, vokal), Peter Ugrin, sin pokojnega Petra Ugrina (violina) in Stanko Arnold (trobenta). Foto: Osebni arhiv
V letih delovanja so postali tudi redni gostje številnih festivalov po Jugoslaviji. Foto: Osebni arhiv

Dodaj v

Mladi levi: "Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba"

Mladi levi se vračajo na odre in v studio
4. november 2014 ob 13:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Med letoma 1966 in 1973 so z mešanico beata, r'n'b-ja, soula, fanka in džeza bili ena prvih električnih slovenskih zasedb, ki so polnili Halo Tivoli. Zdaj pa se Mladi levi vračajo na odre.

Ansambel, kot označujejo svojo glasbeno druščino sami, je med delovanjem prepotoval velik del nekdanje skupne države. In ko jih danes vprašate po igranju v tujini, vam odgovorijo, da so se samo pojavili na enem festivalu na Madžarskem. Drugo so preigrali v domovini - Jugoslaviji. Brezkompromisno v slovenskem jeziku. "Slovenski glasbeni izraz je kot majhna občutljiva roža in treba jo je gojiti," je v pogovoru za MMC dejal pevec zasedbe Jernej Jung.

Z Jungom, saksofonistom Jernejem Podbojem ter kitaristom in pevcem Alešem Strajnerjem smo izmenjali nekaj besed pred njihovimi nastopi v SiTi Teatru ta konec tedna, ko bodo Mladi levi znova rjoveli po koncertnih odrih.

Več si lahko preberete spodaj.


Za Mlade leve se je že zdelo, da bodo ostali v zaprašenih arhivih. Kako je prišlo do ponovne združitve? Kdo je bil njen pobudnik?

JP: Bilo je tako, da smo igrali na prijatelja "levovskega" prijatelja. In takrat smo ugotovili, da smo se znašli na istem mestu vsi Levi, razen Matjaža Deua, ki takrat ni imel časa. Vprašali smo se, zakaj ne bi igrali znova skupaj. Igrali smo ameriške sving in džezovske standarde za ples ter ustvarili prijetno ozračje. Poklical sem še Matjaža in je privolil.

Kako je bilo znova prijeti za instrumente in se zapreti v prostor v vaje po več kot štirih desetletjih?
JP: Mi smo se vmes veliko družili vmes. 25 let sem imel resno službo in vmes nisem igral niti klarineta niti saksofona. Ko je bil sin star štiri leta, sem zvlekel klarinet iz omare in začel vaditi lestvice, pa je rekel sin: "Oči, a bi lahko, prosim, malo nehal." In od takrat ga nisem več vadil (smeh). Drugače pa je težko po štirih desetletjih znova vzeti instrumente v roke. Vsaka glasba je garanje. Temu pravijo kilometrina (smeh). In pri naših letih je to že malo težje, malo bolj smo okoreli, mehansko zagotovo, mentalno pa se mi ne zdi, da bi bili. Toda na novo je treba vzpostaviti povezave. Instrument pa zahteva veliko dela. Delo v ansamblu pa je spet drugačno garanje, saj je treba uskladiti delovanje vseh glasbenikov, da je v pravem ritmu.

Glasba je garanje. Mnogi mladi glasbeniki pričakujejo, da se bo uspeh zgodil čez noč. Se res?
JP: (Smeh) Pri nas se je začelo čez noč, ampak vsi smo bili že prej glasbeniki. Od 15. leta naprej sem igral v dixielandovskem ansamblu, pravzaprav smo igrali vsi dixieland in bluz. Vsaka ljubljanska gimnazija je imela svoj orkester, tudi osnovne šole. In vsako soboto je bil na gimnaziji ples, kjer je igral gimnazijski orkester. Člani teh orkestrov smo se izmenjevali med sabo in imeli "jam sessione", saj smo imeli vsi enak repertoar. Tradicionalni džez. Tam smo se ogromno naučili, ker smo veliko igrali. S tem znanjem smo lahko potem nadaljevali v drugo vrsto glasbe.
Zgodilo pa se je tako, da sta Bor Gostiša in Dušan Velkaverh prišla na idejo, da ustanovita nov ansambel. Z Gostišo sva prej igrala v ansamblu Albatros, ki ga je vodil Miha Jazbinšek – zdajšnji ljubljanski mestni svetnik. On je bil prvi, ki je imel tri električne kitare: baskitaro, bobenkitaro in spremljevalno električno kitaro. Ko sta Bor in Dušan prišla na idejo o Mladih levih, sva pristopila k projektu z Matjažem, s katerim sva prej igrala veliko skupaj. Pridružil se nam je Peter Hudobivnik, ki je začel s pozavno, potem pa je prešel s kontrabasa na baskitaro. Privabili pa smo še Tomaža Habeta, ki se je izobraževal v poklicnega glasbenika in je bil glavni krivec, da smo igrali drugače kot drugi. Kakovostno. Po notah. Drugi so igrali na pamet.

V skladbi Zaznamovan je kitica: "Imel sem 17 let in veliko deklet." Je bilo res tako?
JP: To boste Junga vprašali (smeh). Seveda je bilo veliko deklet. Ko smo bili na odru, smo bili še bolj na udaru (smeh).
JJ: Bilo jih je, bilo (smeh).

Mladi levi so doživeli veliko sprememb v sestavi. Lahko rečemo, da je bila to najboljša možna stvar, ki se je zgodila skupini?
JP: Menjave niso bile najboljša stvar, ampak so bile posledica naše potrebe po izvajanju vedno zahtevnejše in bolj napredne glasbe.
Mladi levi so doživeli zelo velik glasbeni razvoj. Začeli smo z beatom, igrali smo dixieland in popevke, Habe je pisal za zbore, tako da smo celo štiriglasno peli. Silence is Golden smo zelo dobro interpretirali, tega se dobro spomnim. Bor je odšel, prišlo je do nesporazuma. Mi smo vadili in se pripravljali, on pa je kar šel na dopust za mesec dni. Ko se je vrnil, nismo vedeli, kje je bil, in takrat je zagledal Janeza Bončino. Prekinili smo sodelovanje. Potem pa je naredil zelo uspešno kariero pri Belih vranah. Kar se je izkazalo dobro za vse, saj smo mi šli v drugo smer kot Vrane.

Skladbe Mladih levov niso bile nikoli tako predvajane na radijskih postajah, toda do danes so se nekatere obdržale v spominu glasbenih ljubiteljev. Čemu prepisujete ta uspeh?
JP: To so naše avtorske skladbe, ki so res dobro narejene. Ko poslušam našo glasbo z začetkov, se mi ne zdi slaba (smeh). So pa res bili takrat posnetki takrat narejeni na navadni magnetofon v mali sobici, kjer smo vadili. Z dvema mikrofonoma, brez tehnikov, smo posneli celo skladbo v enem poskusu.

Kako bo zdaj, ko se vračate v studio?
JP: Material smo prenovili. Ko smo začeli na novo, nismo imeli nobenih not od prej. Porazgubile so se. Zdaj sta Aleš Strajnar in Vasko Repinc stare aranžmaje iz fragmentov na novo spisala. Pomagala pa sta si z antologijo Mladih levov. Nekatere skladbe so čisto iste, kot je Zaznamovan, druge pa so modificirane in po našem mnenju so narejene boljše.

Koliko ste pazili, da ohranite prvotni zvok s posnetkov, ko ste ustvarjali nove aranžmaje?
AS: Res smo skušali čim bolj ohraniti takratni zvok. Vzdušje. In edino angleško besedilo smo zdaj spremenili spet v slovenščino.
JP: An Echo Of My Dream je bilo slovensko besedilo, prevedeno v angleščino, takrat, ko smo posneli prvo ploščo za Italijo leta 1967, ker so tako želeli. Napisal jo je Velkaverh in to spada med njegova prva besedila.
AS: Ta dva koncerta v petek in soboto bosta namenjena retrospektivi, potem pa bomo poskušali dodajati kaj novega.

Sami ste veliko nastopali tudi po državah nekdanje skupne države. In takrat ste peli v slovenščini. Kaj se je zgodilo v zadnjem obdobju, da morda Slovenci lažje sprejmemo izvajalca, ki poje v srbohrvaščini, kot recimo Balkan, izvajalca, ki poje v slovenščini?
JP: To je komercialni prijem, mi pa nimamo namena, da bi postali komercialisti. Mi bomo v nekdanjih državah še vedno peli v slovenščini, in to bodo razumeli, sem prepričan. Če bi želel ustvariti skladbo, ki bi bila potem uspešnica na Hrvaškem ali v Srbiji, bi jo seveda morali narediti v njihovem jeziku. Toda mi bomo tam samo gostovali, ne bomo osvajali njihovih tržišč.
JJ: Mi bi morali gojiti slovenski jezik in prejšnji jugoslovanski trg bi morali navaditi, da je slovenščina popolnoma enakovreden in lep jezik. Morali bi delati, da se jim ne prilagajamo, saj se tudi oni ne. Nekateri, ki se priselijo v Slovenijo, se tudi pozneje sploh ne naučijo jezika, in to je po mojem mnenju popolnoma narobe trend.

Kdo je kriv za takšno stanje?
JJ: Mislim, da smo krivi sami. Je pa tudi res, da smo manjšinski narod v nekdanji Jugoslaviji. Tam je bil glavni jezik srbohrvaščina. Že od vojske naprej. Jaz kot zagrizen Slovenec, moji vzorniki so Prešeren, Cankar, Jakopič, zagovarjam slovenščino. Če pa že tuj jezik, potem pa zagovarjam izražanje v angleščini. Nikoli v srbohrvaščini, ker menim, da je moj jezik lep. Angleščina pa je univerzalni jezik za popddžez. Kot jezik je najboljša za petje, ker ima v nasprotju z drugimi jeziki največ vokalov in ga je najlažje zapeti.
AS: Mislim, da se Slovenci preveč zgubljamo in mislim, da je čas, da spet najdemo svojo tradicijo in jo začnemo gojiti. Moramo pisati slovensko muziko, ki bo vsestransko uporabna. Po mojem mnenju je preveč južnega jezika in njihove glasbe, ker je morda bolj všečna in morda preveč narejena na prvo žogo.
JJ: Ko smo bili še mladi, smo imeli Slovenci popolnoma svoj slog. Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba. Popolnoma drugače se je razvijala. Melodično smo popolnoma drug narod – veliko bolj evropski. Nimamo južnega melosa, ki je bližje Afganistanu in Pakistanu. To ni Evropa in nima veze s klasično glasbo, iz katere izhajamo.
In to bi morali gojiti. Imamo polno slovenskih kantavtorjev, ki so drugi zvesti slovenskemu zvoku. Slovenski glasbeni izraz je kot majhna občutljiva roža in treba jo je gojiti.

Spremljate, kaj se dogaja s Slovensko popevko in slovenskim šansonom?
AS: To sta instituciji, ki gojijo slovenski jezik in glasbo. Toda v manjšini so.
JP: Mi smo bili dve leti spremljevalni ansambel na SP. Poleg nas je bil še veliki plesni orkester in simfoniki. Oni so igrali eno izvedbo iste skladbe, Mladi levi pa so odigrali bolj rokersko različico.

Da bi pa sami kdaj nastopili …
JP: Imeli smo skladbo Gostja, ki jo je pel Benč.

Kaj je pripeljal v skupino Benč?
JP: On je pripeljal r'n'b in soul. Bila sta nam blizu, ker je to v bistvu bluz. Kot mlajši smo igrali črnsko glasbo in jo tudi poslušali. On pa je bil velik navdušenec nad tem. Imel je vse mogoče plošče in od tam smo posnemali skladbe ter jih začeli preigravati.
AS: Benč je začutil simbiozo takratnega bluza in soula s slovenskimi besedili. Lep primer, kako se lahko v slovenščini naredi dobro skladbo v bluzu, je skladba Mirno desno si mi dala.

Zakaj nismo bolj gojili te tradicije?
JP: Zakaj pa niste?
JJ: To je dobro vprašanje. Kaj vi mladi počnete? Naša generacija je vlagala v razvoj.

Preveč je bilo drugih vplivov.
JP: To ste dopustili (smeh). Mi smo se držali svojih načel. Nismo bili komercialni in nismo bili za vsako občinstvo, zato nas tudi niso veliko predvajali po radiu. Mogoče je Oda Ireni takšna komercialna uspešnica.
AS: Ampak še Oda Ireni izhaja iz klasične glasbe.

Danes bi bili Mladi levi alternativci?
JP: Mi smo alternativci. Glede na to, da so vsi drugi drugačni (smeh). Alternativa ni ena, jih je več.

Bi lahko prenesli energijo "flower power" oz. generacije rož, ki vas je napajala, v današnji čas?
JJ: Težko. Takrat, ko smo bili mladi, so bili ti, ki nam zdaj solijo pamet, še niso bili dobro organizirani, zato smo imeli vakuum, v katerem smo bili z lahkoto uporniki. Zdaj pa so se organizirali. Naredili so model in ga držijo v rokah. Vedno bolj je vse sistematizirano in pod nadzorom.

Benč je izjavil v najinem zadnjem intervjuju, da sovraži oznako živa legenda, kaj pa vi?
AS: Tudi. To je zelo zlorabljen izraz. Če le nekaj malega narediš, si že legenda, kot tudi tisti, ki so že naredili veliko. To so izrazi, ki jih ustvarja kapital. Podobno je z užitkom. Kar pomeni: Kupi moj izdelek.
JP: Drugi je pa stres.

Ampak vi boste večno Mladi.
JP: To je pa čisto druga stvar in nima veliko povezave z legendami (smeh).

Klavdija Kopina
Prijavi napako
Komentarji
Bregas
# 04.11.2014 ob 14:45
@pravica, a nisi opazil, da je to članek o glasbi, ne o politiki?
Kemik
# 04.11.2014 ob 16:11
Pa da ne bo pomote ... Tudi preveč angleške in ameriške nekvalitetne glasbe in raznih medijsko naravnanih pesmi, ki nimajo nobene glasbene vrednosti, se vrti. Treba bi bilo vrteti le tisto res kvalitetno glasbo, ker nekvalitetna dela samo sramoto in nič drugega.
tubaduba
# 04.11.2014 ob 14:08
Legende!
revolution
# 04.11.2014 ob 19:18
Tale izjava o slovenski in balkanski glasbi je milo rečeno čudna. Npr. belokranjska glasba je bolj kot ne balkanska, je pa brez dvoma slovenska. Tudi prekmurska in istrska glasba sta do neke mere sorodni balkanski glasbi. In ne nazadnje, na avstrijskem Koroškem še danes igrajo na tamburice, ki so sicer najbolj značilne za Hrvaško in Vojvodino. Tako da je zgodba veliko bolj kompleksna, kot je je predstavljena v intervjuju.
gumbler
# 04.11.2014 ob 15:54


Ne vem zakaj bi bili elementi balkana v glasbi nekaj slabega? Ravno nasprotno
Cvetača
# 04.11.2014 ob 14:11
legende!
hehet
# 04.11.2014 ob 15:35
Ko smo bili še mladi, smo imeli Slovenci popolnoma svoj slog. Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba. Popolnoma drugače se je razvijala. Melodično smo popolnoma drug narod – veliko bolj evropski. Nimamo južnega melosa, ki je bližje Afganistanu in Pakistanu. To ni Evropa in nima zveze s klasično glasbo, iz katere izhajamo. Še so ljudje z nekaj razuma v tej dobi balkanizacije.
valiant
# 04.11.2014 ob 16:41
Pohvalno razmišljanje slovenskih glasbenikov.

Nismo vsi Slovenci jokajoči Rožleti in nekaterim je še mar za našo kulturo, da se razvija in da se ji da primerno mesto doma in v tujini.
Dec
# 04.11.2014 ob 14:23
Ko sem bil mlad sem hodil tudi v Halo Tivoli - Hey Joe
Zagrepčanec
# 07.12.2014 ob 15:11
Stop balkanizaciji!!
monfalcone
# 04.11.2014 ob 20:23
whitwice,

citat je res pomankljiv, moj odgovor se nanaša na zapisano v okvirju, tu sem res naredil napako in citiral le del celotnega konteksta.

Ampak dejstvo je, da nekaj kot tipično "balkanska glasba" ne obstaja. Enako bi lahko nekdo odvrnil, da Modrijani pač ne črpajo iz klasične glasbe, enako kot Theodorakis ni kontinuiteta afganistanske in pakistanske glasbe. Prej je drugi smiselno navezan na klasično glasbo, Modrijani pa so nek produkt zakotja in nazadnjaštva, ki bi se mu odrekel vsak, ki kaj da na glasbo. Nek Irec, Francoz ali Britanec se v teh melodijah najbrž ne prepozna kaj preveč.
Pims
# 04.11.2014 ob 18:43
Mislim, da so želeli poudariti, da mi sami premalo cenimo slovensko glasbo, ki je je zelo veliko, tudi današnjem času. Res je, imamo tudi slabeo glasbo vendar je tako povsod.
monfalcone
# 04.11.2014 ob 18:06
"Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba"

Res malo neumna izjava "gospoda glasbenika", ki mu po glasbenih žilah teče plemenita kri Mozarta, Bacha, Vivaldija, Bizeta, Schuberta in ostalih iz katerih je njegov plemeniti rod izšel.

Ta izjava je tako neumna, kot bi neki Mikis Theodorakis rekel, da podalpska goveja muzika pač ne reprezentira evropske glasbe in je odmik od tradicije klasične glasbe, zato jo vidi kot glasbeni izraz provincializma, nazadnjaštva itd.

Evo, malo balkanske glasbe, ki se napaja v tradicijah Afganstana in Pakistana.

fassbinder
# 04.11.2014 ob 17:24
Zame jodlarska alpenmuzik ni nic bolj slovenska...
zamudnik
# 15.11.2014 ob 13:35
Novoslovenci pa. :-)
ffffff
# 05.11.2014 ob 10:32
Mladi levi: "Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba"

Tako je, tudi slovenci nismo nikoli bili balkanci.
dingdong
# 05.11.2014 ob 09:17
Sve naš narod pamti : "Jung je z bendom Jugoslavija nastopil na ljubljanskem Boomu 74. V Stopu je bila objavljena fotka z nastopa na kateri je Jung v obleki, ukrojeni iz jugoslovanske zastave."
barezi
# 04.11.2014 ob 16:57
Balkanska = turška glazba.
Buterfly_007
# 04.11.2014 ob 16:10
Ko smo bili še mladi, smo imeli Slovenci popolnoma svoj slog. Slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba. Popolnoma drugače se je razvijala. Melodično smo popolnoma drug narod – veliko bolj evropski. Nimamo južnega melosa, ki je bližje Afganistanu in Pakistanu. To ni Evropa in nima veze s klasično glasbo, iz katere izhajamo.
In to bi morali gojiti. Imamo polno slovenskih kantavtorjev, ki so drugi zvesti slovenskemu zvoku. Slovenski glasbeni izraz je kot majhna občutljiva roža in treba jo je gojiti.


Kje je pa ravno Afganistan in Pakistan našel ampak če se počuti večvrednega ker je evropski in s tem del "kulturne glasbe" je to njegov problem , če že je balkanski melos bolj pod "vplivom" Grčije in Turčije, pa še ta je pristoten večinoma v "štancah" . Drugače pa je na balkanu ogromno kvalitetne glasbe s tem mislim na celoten Balkan ne le bivšo Jugo, ki se pač v Sloveniji ne posluša, do nas pride več ali manj le najbolj mainstream glasba z Balkana.
brinda
# 05.11.2014 ob 10:30
Avtor ga je enostavno polomil z naslovom. Lahko bi vedel, da bo v sredini, kakršna je na tem forumu bolj pomembno to, da mi pa nismo Balkanci, kot pa sama vsebina, ki se nanaša na skupino legendarnih mladih levov.
help
# 04.11.2014 ob 23:52
Sicer pa bravo za izjave! Ni nas malo ko tako razmisljamo. Da je balkanizacija prisotna povsod se pa verjetno tud vidi ze iz lune.

Vidno je za nekoga, ki je obremenjen z Balkanom in zaradi tega ne more videti preprostih dejstev. Če je 80% glasbe na slovenskih radiih ameriške/angleške 15% slovenske in 5% balkanske in potem nekdo trdi, da je "problem" balkanizacija, potem ga pač ni treba imeti za relevantnega ali celo prištevnega.
Kemik
# 04.11.2014 ob 16:48
Se pa strinjam, da se danes preveč daje klasična glasba v nič, ker je prav tako izjemno kvalitetna. Sam si z veseljem grem pogledat kakšno opero. Ne izključno zaradi glasbe same, ampak tudi zaradi zgodbe oz. libreta v njej. Se pa da v marsikateri klasični glasbi najti izjemno dobre glasbene elemente, ki se jih da uporabiti tudi v zabavni glasbi. In ne samo to, meni metal variante klasične glasbe izjemno dobro vžgejo, kot recimo ta:

Kemik
# 04.11.2014 ob 16:09
Mislim, da ima tudi balkanska glasba svoje dobre lastnosti, prav tako pa tudi italijanska, nemška, francoska, angleška, vsega po malem. Tudi slovenska glasba še zdaleč ni slaba in ta skupina je tudi znala biti kvalitetna, a problem je danes na radiu to, da se vrti preveč nekvalitetne slovenske glasbe. Sicer pa ne le Slovenija, ampak cel EU se bori s pomanjkanjem svoje lastne identitete in zadostnim cenjenjem domačega. Res je preveč razne amerikanizacije in anglizacije radia, potem ko bi lahko bilo med tujimi pesmimi tudi še veliko nemških, francoskih, skandinavskih, baltskih in ostalih izjemnih pesmi.

http://www.rtvslo.si/blog/kemik/zakaj-je-eu-toliko-pod-zunanjimi-vplivi/95290
carlos_carlos
# 30.06.2016 ob 09:30
Buldožer so odliče sloveski bed, ki so imeli besedila v srbo hrvaščini, pa i v njih nič balkaskega.

O. Mladi levi so super, ampak tale njihova intervjujanca..... Da je jezik za pop/jazz/rock ali slovenščina ali za nas še angleščina..... Če to ni omejeno, res omejeno. In potem udrihanje čez balkansko glasbo. Ja Ekaterina velika je balkanski bend, ampak Katarina je Velika v vseh aspektih. Levi so sicer levi, ampak Mali. Predvsem in žal v pogledu na svet.

Lahko pa opravičujemo oba govorca, ker sta najbrž udrihala po balkanskem turbofolku, ki se tudi pri nas rad prime. Ampak tega najbrž nista znala ubesediti.
BACK
# 29.06.2016 ob 19:08
Glasba je univerzalni jezik :) nima veze, iz kje izhaja, kake so primesi, kako se razvija itd... tako da tole kaj je SLOvenska glasba, aje al ni balkanska, je zelo ozko razmišljanje ;) ... temu primerna je tudi SLOvenska scena, če smo že natančni ;)
VITO
# 30.06.2016 ob 07:53
Na žalost je bila še slabša kot balkanska, ko je Jung pel.
BoB
# 01.03.2015 ob 12:09
zgleda res novinarji s svojimi naslovi samo "hranijo trolle"
Mitko
# 13.02.2015 ob 08:50
Zaradi enga butastega naslova članka ste zgrešili z mnenji na celi črti.
Očitno novinarji s 'provokativnimi' naslovi želijo pritegnit bralce, vendar včasih taki naslovi izpadejo zelo neposrečeno. Odraz tega so tudi nekateri komentarji hudih glasbenih poznavalcev :)
janezdolzan
# 26.12.2014 ob 01:36
res je
whitwice
# 04.11.2014 ob 19:05
Sicer pa bravo za izjave! Ni nas malo ko tako razmisljamo. Da je balkanizacija prisotna povsod se pa verjetno tud vidi ze iz lune. Samo komentarje pod clankom pogledam...kljub temu, da je Jung le rekel bobu bob z izjavo s katero ne zali in kritizira se kljub temu vec posameznikom zdi, da se morajo neumorno ukvarjat in razclenjevart zdej to izjavo. Btw, tud kaj drugega pametnega so fantje povedal.
help
# 04.11.2014 ob 16:40
"Balkanska" glasba ima svoje predhodnike v glasbi starih Grkov (od instrumentov (frul, gosli, itd.) do melosa), ki pa so kot vemo prva višja evropska civilizacija, tako da lahko "kulturolog" malo bolj razmisli o čem govori. Drugač pa je težko resno jemati nekoga, ki vidi problem v "balkanizaciji" slovenske glasbe, medtem ko na slovenskem in vedno bolj tudi na balkanskem trgu povsem dominira ameriška (angleška) glasba.
whitwice
# 04.11.2014 ob 18:58
Monfalcone, a daj no. Ce si ves zapis skupaj zavil v lepe besede in celofan se ne pomeni da si dejansko napisal kaj pametnega. Izjava "slovenska glasba ni bila nikoli balkanska glasba" in primer, ki ga navajas nimata nic skupnega, se manj je razumljivo tvoje povezovanje. Prva izjava govori o slovenski glasbi in ne balkanski s katero jo le primerja. Druga izjava, ki jo navajas za primer pa kritizira glasbo s katero se ta grk definitivno ne more poistovetit. In ne dela primerjave svoje nacionalne glasbe z naso alpsko...upam da sem razumljiv.
SAM
# 04.11.2014 ob 15:22
Legende
(vas zagotovo ne bodo spustili na proslave v Stožice - tam je prostor za drugi melos, ki bolj ustreza "slovenski levici", npr. Zaklonišće prepeva).
Aeda
# 04.11.2014 ob 18:23
Legende
(vas zagotovo ne bodo spustili na proslave v Stožice - tam je prostor za drugi melos, ki bolj ustreza "slovenski levici", npr. Zaklonišće prepeva).
-------------------------------------
Oprostite, ampak glasba ni prav nič politikantska zadeva in si takšnih oslovskih komentarjev, kot je tale vaš, ne zasluži.
pravica
# 04.11.2014 ob 14:24
pogrešam vprašanje za Jerneja Junga, kako danes gleda na svojo gladovno stavko pred 20 leti v podporo Janezu Janši, ko so ga odstavili s položaja obrambnega ministra.
Kazalo