Gledalci in gledalke so v treh večerih lahko videle Baku v njegovi najsvetlejši podobi - Azerbajdžan je gledalcem po Evropi in svetu pričaral spektakel znotraj veličastne Kristalne dvorane. A ko so se kamere ugasnile, je bila slika drugačna. "Se trudijo. Ampak mentaliteta ljudi je še vedno arabska: vzamejo si čas za vse, postrežba v hotelu je počasna, ampak se zelo trudijo. Tudi z organizacijo je bilo podobno. Zelo so se trudili zakriti vse tisto, kar je bilo slabo okoli: česar je bilo zelo veliko. Če greš malo ven iz centra, vidiš, da ljudje nimajo za hrano in da je povprečna plača 200 evrov. Jaz sem bila zelo žalostna, ko sem že prišla tja, ker se tega zavedaš. To je neka kruta realnost, so se pa zelo potrudili iz organizacijskega vidika: dvorana je bila nora," je poudarila Katja.

Sicer pa se je plavolasi Štajerki zdelo super, da je bila ekipa - vsi tonski mojstri - iz Nemčije in so se že predhodno poznali: "In to je važno, da si najboljši, kar se da, in čim bolj profesionalno opraviš svoje delo."

Lepa dvorana, ampak zvok ...
Slovenski delegaciji v Bakuju je še največ težav povzročal zvok v dvorani, zaradi katerega so zaprosili še za eno dodatno vajo. "Mene so živci zdelali predvsem zato, ker smo letos na moje veliko presenečenje imeli težave z zvokom. Tako na odru kot na tv-miksu. In smo se morali precej pregovarjati s tonskimi mojstri - čeprav so super in profesionalni - ampak se je bilo treba precej pregovarjati, da smo na koncu dobili želeni rezultat. Zato so me mogoče letos živci še malo bolj zdelovali, ker sem imela pomembnejšo vlogo in me je bilo res strah, kaj bo prišlo ven. Občutek na odru je bil nekaj čisto drugega, kar je na koncu prišlo ven. Malo je bilo, ampak sem si na koncu oddahnila," je priznala Sandra.

Obleka ostala na odru
Sicer pa sta bili tako Katja kot Sandra več kot zadovoljni z nastopom. "Mi je zelo žal, da ni vse odvisno od dobrega nastopa - že nekaj let. Predvsem sem malo razžaloščena, ker mora Slovenija narediti ne vem kaj in skrbeti za ne vem kakšno karizmo pevca in poskrbeti za ne vem kakšno kostumografijo, scenografijo, da sploh kam pride. Medtem ko lahko nekatere države pošljejo - z grdo besedo - kar koli in pridejo v finale v vsakem primeru. To nam ni preprečilo zabave in veselje. Smo pozitivni," je še dejala Sandra, ki se ji je po prvi vaji zgodila manjša neprijetnost. Rekviziterji so ji namreč rekli, da bodo oni odnesli njeno obleko, nato pa je kar ni bilo. Zaplet - s srečnim koncem - je povzročil malce sivih las naši delegaciji.

Vokal letos prevladoval
Katjo so letos prepričali predvsem močni vokali, katerih je bilo po njenih besedah veliko več, kot pretekla leta: "Meni je bilo super, da smo šli v malo bolj ekstremno deželo na Evrovizijo, ki v bistvu ni Evropa. Všeč mi je, da so tam še vedno iskreni ljudje. Ni igre. Evrovizija je imela sama po sebi veliko število odličnih vokalistov, ki so me res presenetili že na sprejemnih, ko smo jih poslušali v živo."

To je bilo sicer že drugo leto zapored, da sta se tako Sandra kot Katja udeležili izbora za Evrovizijo. "Jaz sem vsako leto, ko me povabijo, nenormalno počaščena in presrečna. Nikoli si nisem mislila, da bom tolikokrat stala na tem odru - še enkrat poudarjam. In če sem se letos tako odrezala, da me bodo naslednje leto spet povabili, potem bom seveda zelo vesela. Če bo le čas, bom seveda sprejela," je sklenila Sandra.