Naslovljena je preprosto Chuck, pod njo se je podpisala založba Dualtone Records, to je pa njegov prvi izdelek po Rock It iz leta 1979.

Toda tudi skoraj štiri desetletja, odkar je izšel njegov zadnji studijski album, glasbeni okusi pa so se medtem spremenili v več pogledih, Chuck Berry ostaja zvest svojemu zvoku: melodijam, ki koreninijo v bluzu s priokusom countryja in energijo.

Na albumu se glasbenik kaže kot "večno mlad", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pri starosti 90 let je bil njegov svet enak tistemu, ki ga je posvojil leta 1950 - to je življenjski slog s hitrimi avtomobili, zabavami in lepimi dekleti.

Na plošči je 10 pesmi
Ploščo začne skladba Wonderful Woman, v kateri izraža očaranost nad žensko z "velikimi lepimi očmi" in "dolgimi valovitimi rjavimi lasmi", ki se je pojavila na njegovem koncertu v drugi vrsti.

Svojo klasiko Johnny B. Goode je 60 let pozneje spremenil v diptih, na albumu je tako pesem Lady B. Goode o najstnici, ki se zaljubi v nekoga, ki močno spominja na Johnnyja - podeželskega fanta, ki zaslovi s svojo kitaro.

Pesem Havana Moon je prepesnjena v Jamaica Moon, najsodobnejšemu zvoku pa se je na plošči prepustil s skladbo Dutchman.

Album je glasbenik posnel v okolici St. Louisa, kjer je preživel vse življenje s svojim sinom, vnukom in drugimi umetniki, ki so ga dve desetletji spremljali na koncertih v klubu Blueberry Hill. Posvetil ga je svoji ženi Themetti Suggs, s katero je bil poročen 68 let, še poroča AFP.

Bogata glasbena kariera
Chuck Berry je umrl 18. marca letos v 91. letu starosti. Prelom v njegovi karieri se je zgodil leta 1955 po srečanju z ikono bluza Muddyjem Watersom in producentom Leonardom Chessom v Chicagu.

V naslednjih letih je s fuzijo countryja in bluza ter takratnih popsmernic prispeval k oblikovanju prve različice rokenrola z uspešnicami, kot so Maybellene, Roll over Beethoven, Sweet Little Sixteen in Carol. Bil je med prvimi, ki so ga sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola ob njenem odprtju leta 1986.