Magnifico nadaljuje svoj pohod po glasbenih odrih tudi ob koncu leta. Foto: Žiga Culiberg
Magnifico nadaljuje svoj pohod po glasbenih odrih tudi ob koncu leta. Foto: Žiga Culiberg
Magnifico
Magnifico je pred kratkim izdal svoj novi album Charlatan De Balkan. Novembra je o njem izšel tudi dokumentarec. Dokumentarec Charlatan Magnifique je zabaven preplet glasbe in ključnih akterjev v Magnificovem življenju. Med drugim sta dele Magnificovega življenja osvetlila tudi njegova prijatelja, glasbenik Rambo Amadeus in igralec ter režiser Dragan Bjelogrlić. Foto: RTVSLO
Magnifico
Magnifico je eden redkih domačih glasbenikov, ki je uspešen tudi zunaj meja Slovenije. Foto: RTVSLO

Nekatere fore se mi ponavljajo. Včasih mi kakšna uspe, včasih tudi ne. Takrat nekaj zamomljam v mikrofon, da se sploh ne sliši, kaj sem rekel. Ljudje se spogledajo in rečejo: "A si slišal, kaj je rekel? Ne. Ampak škoda, ker nisem slišal, ker je bila zagotovo huda fora." Ko padeš v ritem nastopanj, je nemogoče ostati izviren ves čas. Poskušam presenetiti tudi sebe, ker drugače smo v pogonu avtopilota. Poskušam, na vsakem koncertu, dati vse od sebe – to ne pomeni, da od nas teče znoj, ampak da smo zbrani na svoje delo.

Charlatan de Balkan je naslednik albuma Grande Finale, ki ga je Magnifico izdal leta 2007. Foto: Marko Ocepek
Magnifico alias Robert Pešut je svoje prve glasbene izkušnje nabiral v skupini Uredu. Soloprvenec Od srca do srca je postregel z uspešnico 24.000 poljubov, pod vplivom in s pomočjo svoje žene pa je zaplul tudi v etnovode s pesmijo Zeleni Jure. Družbenokritičen album Čefur je bil protest proti nestrpnosti in šovinizmu. Foto: Marko Ocepek

Toliko časa smo skupaj, da mi je v neizmeren užitek, ker smo začeli muzicirati. To je veščina, ki se izgublja ali pa ni toliko pomembna. Ljudi včasih sploh ne zanima, ali muziciramo ali ne. Nam pa veliko pomeni in nam da veselje za nadaljnje ustvarjanje.

false
Svojo energijo je v času ustvarjanja novega albuma posvečal glasbi za film in televizijsko serijo Montevideo, bog te video. Magnificovim značilnim melodijam je dal poseben pečat še filharmonični orkester srbske vojske Stanislava Biničkega. Foto: Marko Ocepek

Glasbenik je s premišljenimi, a hkrati enostavnimi in humornimi besedili osvojil poslušalce in hkrati večkrat razbil predsodke. Minilo je dobrih osem let od izdaje albuma Grande Finale in uspešne zgodbe, ki jo je spisal skupaj s Srbskim vojaškim orkestrom Stanislava Biničkega ob albumu filmske glasbe Montevideo, Bog te video!. Letos je predstavil nov album Charlatan de Balkan, s katerega v decembrskih dneh predstavlja singel So Lonely.

S sodelovanjem v nagradni igri lsmo podelili 2 vstopnici za razprodan koncert Magnifica v Kurzschlussu. Prejela jih je Manca Šalehar, ki je pravilno odgovorila na vprašanje, da je na novem albumu Magnifica 11 skladb.

"Avtorstvo se zdi nekaj, kar je preživeto. Ceni se izvajanje, cirkuške točke. Dva na harfi, dva na čelu, 18 na flavtah in izvajajo znane skladbe. To je ljudem všeč. Videl sem, da imajo 'tribute skupine' večji uspeh, kot bi ga imele originalne skupine, če bi bile še med nami. Ker boljše igrajo, ker so mlajši in lažni pevec je boljši kot izvirnik. Tudi sam razmišljam, da bi si ustvaril Magnifica, ki bi bil mlajši in boljši. Verjetno bi bil večji obisk," pravi Magnifico.

Pred Magnificovim koncertom v ljubljanskem Kurzschlussu si lahko preberete krajši pogovor z njim.


Koncerti 25. decembra so postali za vas že stalnica. Kaj je tako posebnega na tem datumu? Zakaj ponavljate koncert?
Tudi sam se sprašujem, kaj je tako posebnega, da me organizatorji vsako leto vztrajno vabijo 25. decembra na božični koncert, ki je v teh letih postal že kar tradicionalni. A temu sem se poskusil izogniti. Prisežem. Vsako leto se sprašujem - zakaj? Saj se mi ne zdi smiselno, ker sem nastopal ravno preteklo leto. Ampak Slovenija je poseben prostor. In slovensko občinstvo ima rado eno stvar, ki se mi zdi endemit v šovbiznisu: da je vsako leto, na isti datum, isti izvajalec. In če se le da - 20 let zapored. Ampak ponudba in želja po vstopnicah je premočna. Neumno bi bilo, da bi bil bolj pameten, kot je smiselno.

Kakšen je vaš odnos do obletnic?
Ogabno. Tega ne maram. Ne maram obletnic in tudi ne hodim na njih – povzročajo mi neko nelagodje, ko videvam ljudi iz vojske, gimnazije ali osnovne šole. Mi se nismo zmenili, da bi radi tisti čas preživeli skupaj. Ampak smo se tam znašli. In mislim, da je bilo tistega časa, ki smo ga preživeli skupaj, ravno prav. In nimam želje niti energije, da bi se kakovostno videval z ljudmi na vsakih pet ali deset let.

Še ena lastnost novodobnih obiskovalcev koncertov je hrepenenje po starih uspešnicah. Kakšen izziv je najti kompromis med izvajanjem skladb z novega albuma in starimi skladbami, ki jih občinstvo hoče slišati?
Odkar smo se odločili, da ne potrebujemo ne dobrih novinarjev ne dobih urednikov, da bomo sami svoji uredniki, da bomo sami proizvajali in objavljali novice in glasbo, ki je nam všeč. Tako nam ne preostane nič drugega, da poslušamo staro glasbo. Za novo nimaš ne časa ne volje in ti je nihče ne more posredovati, ker si najbolj pameten na svetu in ti že veš, kaj je dobro zate (smeh).
Zato ljudi ne zanima nova glasba. Avtorstvo se zdi nekaj, kar je preživeto. Ceni se izvajanje, cirkuške točke. Dva na harfi, dva na čelu, 18 na flavtah in izvajajo znane skladbe. To je ljudem všeč. Videl sem, da imajo 'tribute skupine' večji uspeh, kot bi ga imele originalne skupine, če bi bile še med nami. Ker boljše igrajo, ker so mlajši in lažni pevec je boljši kot izvirnik. Tudi sam razmišljam, da bi si ustvaril Magnifica, ki bi bil mlajši in boljši. Verjetno bi bil večji obisk.

Glede na to, da so skladbe z obeh albumov s filmsko glasbo in s Charlatan de Balkan nastavljene, da jih preigrava okrepljena inštrumentalna zasedba, kako potem ob njih živijo stare skladbe, kot so Iz Ljubljane v Portorož, Halo gospodična, Silvija …?
Zasedba, s katero igram, je tudi zasedba, s katero sem snemal in ustvarjal zadnjo ploščo. In to je nekaj posebnega pri tej zasedbi, po mojem mnenju. Po navadi so ljudje prihajali na snemanja po želji ali potrebi avtorjev ali mene. In ni bilo nujno, da so ostali v skupini. Tokrat pa je ista ekipa snemala vse, in kadar je dobra ekipa, ni težko poustvariti tudi pri starih skladbah potrebne zvočne podobe: prilagodimo aranžma. Toliko časa smo skupaj, da mi je v neizmeren užitek, ker smo začeli muzicirati. To je veščina, ki se izgublja ali pa ni toliko pomembna. Ljudi včasih sploh ne zanima, ali muziciramo ali ne. Nam pa veliko pomeni in nam da veselje za nadaljnje ustvarjanje.

Veliko članov zasedbe ima za sabo zavidanja vredno kilometrino. Koliko jih upoštevate pri ustvarjanju skladb?
To so zakonitosti skupinskega dela. Jaz sem trener reprezentanci, oni pa so nepogrešljivi trenerju. Nisem dober trener, če so oni slabi (smeh). Če jih nisem postavil na prava mesta. Seveda v glasbi ni vse tako surovo, je precej organsko. Jasno, da se veliko upoštevamo. Ljudje so v ospredju. Prihaja do blazno lepe sinergije ali do blazne more, če ni tako. Lahko nastane težka muka pred odhodom na oder, če ti ni prijetno. In tega se najbolj bojim in pazim, da nam je prijetno ob odhodu na oder.

Koliko improvizacije na koncertu je naštudirane?
Improvizacija je narejena za džez, za popglasbo ne. Razen, kadar se dogovoriš, da bo osem ali 16 taktov solaž. Glasbeniki so zelo široki: nekateri so klasiki. Ampak improvizacijo igraš, ko igraš takšno glasbo. Moja je v čvrstih gabaritih popforme, in lahko z improvizacijo zatežiš. Smisel pa ima lahkotno igranje.

Kaj pa med samimi nagovori? Koliko jih je naštudiranih? Spomnim se, kako ste lani ravno med koncertom 25. decembra spravljali v smeh občinstvo z opazkami o motivih, ki se pojavljajo tudi v vaših skladbah - čefurjih, homoseksualcih ...
Nekatere fore se mi ponavljajo. Včasih mi kakšna uspe, včasih tudi ne. Takrat nekaj zamomljam v mikrofon, da se sploh ne sliši, kaj sem rekel. Ljudje se spogledajo in rečejo: "A si slišal, kaj je rekel? Ne. Ampak škoda, ker nisem slišal, ker je bila zagotovo huda fora." Ko padeš v ritem nastopanj, je nemogoče ostati izviren ves čas. Poskušam presenetiti tudi sebe, ker drugače smo v pogonu avtopilota. Poskušam, na vsakem koncertu, dati vse od sebe – to ne pomeni, da od nas teče znoj, ampak da smo zbrani na svoje delo.

Po Tivoliju in po Kulu Lele prihaja zdaj še videospot za skladbo So Lonely. Kako je padla odločitev, da boste ravno to skladbo izpostavili v tako veselem in prazničnem času, kot ga radi oglašujejo?
V tem primeru zelo slučajno. Namen je, da tiste stvari, ki lahko živijo kot singli, dobijo vizualno podobo. Videospot za skladbo So Lonley je naredil Gregor Vesel, s katerim sva sodelovala že v veliko projektih. Na pol ga je tudi on izbral. Če bi se ta trenutek odločal, bi se mogoče za katerega drugega. Hkrati pa spada v ta čas. Izdal sem ga na svoj rojstni dan – na 1. december. In sovpada s tem veselim adventnim časom, ko se imamo vsi radi in se obdarujemo. V resnici pa je v velikih primerih srček osamljen. Največ samomorov se zgodi takrat in je zelo neprijeten čas v resnici. Precej je zlaganih nasmehov za vsemi lučkami, ki se prižgejo. Lažno veselje. In o tem govori ta skladba.

Ko zdaj pogledate malo nazaj, kaj so albumu dodali ženski vokali?
Veliko. Moj glas je nizek, zatohel. Zato je bister, visok ženski glas kot potoček, ki se usede v glasbo. Lahko bi ga vtaknil povsod in se ne bi zmotil. Ampak ni povsod, ker kaj naj potem počnem sam (smeh)? V mojem primeru ženski vokal doda toplino, naredi stvar bolj romantično in seksi.


Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadar koli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov mmc-nagrade@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najpozneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo posredovane podatke upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakor koli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.

Nekatere fore se mi ponavljajo. Včasih mi kakšna uspe, včasih tudi ne. Takrat nekaj zamomljam v mikrofon, da se sploh ne sliši, kaj sem rekel. Ljudje se spogledajo in rečejo: "A si slišal, kaj je rekel? Ne. Ampak škoda, ker nisem slišal, ker je bila zagotovo huda fora." Ko padeš v ritem nastopanj, je nemogoče ostati izviren ves čas. Poskušam presenetiti tudi sebe, ker drugače smo v pogonu avtopilota. Poskušam, na vsakem koncertu, dati vse od sebe – to ne pomeni, da od nas teče znoj, ampak da smo zbrani na svoje delo.

Toliko časa smo skupaj, da mi je v neizmeren užitek, ker smo začeli muzicirati. To je veščina, ki se izgublja ali pa ni toliko pomembna. Ljudi včasih sploh ne zanima, ali muziciramo ali ne. Nam pa veliko pomeni in nam da veselje za nadaljnje ustvarjanje.