Tehno- oz. elektronska scena je predvsem zadnja leta prodrla v vse pore konzumiranja glasbe. Od manjših klubskih dogodkov do večjih zabav, ki so v Slovenijo privabili vodilne (komercialne) mojstre elektronike: od Carla Coxa do Dubfireja. In nenazadnje domačega velikana Umeka. Poleg tega pa je že skoraj nemogoče, da bi si zamišljali kakršno koli študentsko zabavo ali festival brez elektronskega plesišča.

"Za tehno naj bi veljalo, da je to elektronski žanr, ki je v stalni evoluciji in inovativen ter seveda, da dobro zveni. Danes s poplavo digitalnih založb, ko lahko skoraj vsak, ki ima pet minut časa, odpre založbo in izdaja glasbo, ni več tako. Veliko novih producentov le imitira že prežvečene stile in da premalo na izvirnost. Na drugi strani pa imamo vpeljane tehnozaložbe in producente - tudi nove -, ki še vedno, vsaj približno, sledijo pravim načelom in držijo sceno na nogah," je razmišljal v pogovoru za MMC Hoffman.

Mladi didžeji se tako po njegovem mnenju danes spopadajo predvsem s težavo, kako postati opazen. Kot pozitivne premike v smer kakovosti je izpostavil program Burn Studios Residency, ki mladim didžejem ponuja možnost, da pokažejo svoj talent in najboljšim celo, da poletje preživijo kot rezidenčni didžeji v največjih klubih na Ibizi, vmes pa se obrti učijo od največjih mojstrov elektronske glasbe. Že lani, ob prvi izvedbi tekmovanja, so se te sanje izpolnile tudi slovenskemu tehnodidžeju Urbanu Jeramu, ki je poletje preživel z močnim španskim kolektivom El Row v klubu Privillege.

"Ko gre za nekega novega izvajalca iz tujine, ki je že deležen določene pozornosti večjih klubov in festivalov po Evropi, a hkrati pri nas še vedno ni dovolj poznan, da bi lahko bil glavni gost, ga običajno predstavimo v kombinaciji z nekim preverjenim imenom in na tak način gradimo sceno. Pri lokalnih in regionalnih izvajalcih pa je za to, da ga uvrstimo v program, dovolj že to, da nam je všeč kot didžej," pove v smehu Hoffman.

Zahtevni, razslojeni, a povezani
A ob tem opozarja, da je slovensko tehnoobčinstvo precej zahtevno in tudi razslojeno. "Veliko ljudi spremlja, kaj se dogaja v tujini, in tja hodi na festivale in obiskuje klube. Po eni strani si ljudje pri nas želijo nastopov novih, še neznanih imen - a po drugi strani se klub danes najhitreje napolni, ko se priredi t. i. 'oldies goldies' tehnovečer, se pravi dogodek, kjer se vrtijo starejši tehnohiti." Sam pravi, da se z Reloadom trudijo to preseči, saj verjamejo, da je treba 'sceno' razvijati. "Prah s plošč pa tradicionalno obrišemo vsako leto za božič."

Tehno kot kateri koli drug glasbeni žanr
Včasih je veljalo, da je tehnoglasba uspevala v zelo negativnem okolju, toda časi so se spremenili. "Tudi rockerska glasba v njenih začetkih ni uspevala v najbolj pozitivnem okolju, vendar na to danes nihče niti pomisli ne več. Ravno tako je tehno- oz. elektronska scena postala velika in je precej naprednejša od tistega, kar si predstavljajo 'vzorni' ljudje, ki jo predvsem zaradi slabe ali napačne informiranosti prezirajo. Na zabavah še vedno velja, da se ljudje medsebojno spoštujejo, ni nasilja, veljajo načela svobodnega mišljenja in izražanja, vsak posameznik pa se sam odloči, kako bo preživel večer. Skratka, precej podobno kot povsod drugje," je za MMC pojasnil Hoffman.