Mort Furs, namreč za svoja krzna uporablja zgolj kožo povoženih živali.

Vse kučme, torbice, ovratnike in štole, ki jih izdeluje, tako imenuje kar "krzno po nesreči". Petite Mort (beseda, ki se prevaja kot "mala smrt", ima več pomenov, nanaša se tako na krajšo izgubo zavesti kot na spolni užitek ob orgazmu), dve leti staro podjetje iz Bostona, po navedbah Paquinove krzneni industriji ponuja alternativo lovu in velikim farmam krzna. "Vse to krzno mečejo stran. Če bi vsega zbrali skupaj, nam ne bi bilo treba nikdar več ubiti živali zaradi krzna," razlaga.

Keith Kaplan, predsednik Ameriškega sveta za informacije o krznu (FICA), medtem vztraja, da ima njegova organizacija že zdaj vsa severnoameriška krzna za etično in okoljsko odgovorna. "Proizvodnja krzna je v Severni Ameriki strogo regulirana s pravilnikom, ki so ga postavila leta in leta znanstvenih raziskav - in milijoni dolarjev," je povedal za AP. "V bistvu je populacija prav vseh vrst živali, ki jih industrija uporablja danes, prav tako številčna ali celo bolj kot pred stoletjem," je zatrdil in ob tem ni želel komentirati podjetja Petite Mort ali ideje uporabe povoženih živali za krzno.

"Slabega okusa"
Imajo pa organizacije za zaščito pravic živali zelo mešane občutke do izdelkov iz povoženih živali. "Rekli bi, da gre preprosto za stvar zelo slabega okusa," pravi Kara Holmquist iz Massachusettske zveze za preprečevanje krutosti do živali. Lisa Lange, podpredsednica Pete, pa meni, da ne obstaja nobeno opravičilo za nošnjo krzna, da pa je "precej bolje" nositi krzno povožene živali kot krzno s farme.

Mnoge skrbi, da izdelki Paquinove samo še podaljšujejo industrijo, ki jo že desetletja skušajo poraziti. "Podjetje, ki promovira nošnjo pravega krzna kot modno in sprejemljivo, prav lahko ustvarja še več povpraševanja za krznom iz vseh virov, poleg tega pa daje tistim, ki krzno nosijo, ščit pred legitimnimi kritikami," pravi Virginia Fuller iz organizacije Državljani proti trpljenju in izkoriščanju živali (CEASE).

Paquinova se brani, da je stigmatizacija krzna v zadnjih letih upadla. Pri premožnih Kitajcih in Rusih je krzno statusni simbol, njegovo popularnost pa je oživila tudi večja raba umetnih krznenih dodatkov. To večje povpraševanje je delno tudi razlog, zakaj se je Paquinova, ki je pred tem opravljala pisarniška dela v okoljskih in trajnostnih organizacijah, odločila podati v krzneno industrijo, čeprav ni imela nobene podlage ne v modi ne v oblikovanju.

Izdelki s ceno
Ne, da bi to kaj vplivalo na ceno - izdelki Petite Mort so nesporno luksuzni, njihov cenovni razpon je med 800 in 2.000 dolarji, prodajajo jih v spletni trgovini, pa tudi v butiku na znani bostonski nakupovalni ulici Newbury Street.

"To so ročno delani, lokalni izdelki, ki trajajo vse življenje. Zato taka cena," razlaga Paquinova. "To ni samo visoka moda, ampak tudi zelena, trajnostna moda." Vsakemu kosu je dodano osebno sporočilo z obrazložitvijo, kje in kdaj je bila žival najdena. Paquinova dela pri zbiranju trupel s strokovnjaki za nadzor živali, jih pa večino odere sama. Postopek ima za skorajda svetega in se ne obremenjuje kaj dosti z etiketo "cestne crkovine", saj se zaveda, da to odganja kupce, njenemu izdelku pa daje pridih "cenenega", kot pravi.

Več milijard težka industrija
Samo v ZDA so lani prodali za 1,5 milijarde krznenih izdelkov. Globalno je industrija vredna več kot 35 milijard dolarjev. "Očitno je aktivizem spodletel," meni Paquinova. "Moramo najti alternative. Uporaba živali, ki bi bile sicer zavržene, je pametna."

Njeni kupci se strinjajo, živalske aktiviste pa označujejo za "kratkovidne". "Ljudi bi morali spodbujati, da kupujejo trajnostno krzno. To so živali, ki so že mrtve," pravi Heidi Forbes Öste, ena od strank Petite Mort.