Moda
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 46 glasov Ocenite to novico!
Ne, Parižanke niso nosilke gena za vitkost, živeti z njimi ni preprosto in ne, niso popolne mame. So nepopolne, zmedene, nejasne in polne protislovij. A lahko so tudi zabavne, pozorne, radovedne in ironične, predvsem pa so vešče umetnosti uživanja življenja na francoski način. Foto: Založba Totaliteta
       Parižanka si, torej si melanholična. Potopljena si v barve svojega mesta. Lahko se te poloti žalost brez razloga ali tavajoče upanje. To so vsi izgubljeni spomini in vonji, ki vznikajo. To so ljubljena bitja, ki jih ni več. Čas, ki mineva, in nasmeh, posvečen preteklosti.       
Smo štiri Parižanke in dolgoletne prijateljice. Z roko v roki smo šle skozi življenje, od šolskih klopi do odraslih žensk. Smo štiri punce, ki živimo v Parizu, štiri ženske z zelo različnimi življenji in osebnostmi, pa vendar je skupna ta francoska začimba, ki življenje spremeni v roman, so štiri avtorice knjige zapisale v uvodu v Parižanko. Izmed četverice je najbolj znana manekenka, glasbena založnica in stilska ikona Caroline de Maigret (druga z leve). Foto: Založba Totaliteta
       Džins, moški čevlji, velika torba, črna jakna, balerinke, majhna svilena ruta, bela srajca, dolg trenčkot, velikanski šal, velik debel pulover, ki ti leze z rame, velika, a povsem enostavna sončna očala, široka srajca, zelo enostavna, a zelo draga T-majica.       
 Bistveni kosi v omari Parižanke
Urednica in založnica Valentina Smej Novak in prevajalka Goga Gordana Sredojević na predstavitvi Parižanke v ljubljanski veleblagovnici Nama. Foto: Knjigarna KulKul
Črna jakna. Tista, ki doda eleganco že malce umazanim kavbojkam (tistim torej, ki jih imaš nenehno na sebi) in ki je kot nalašč za dneve, ko ne želiš vsem pokazati, da se ti pa danes res ne ljubi. Foto: Založba Totaliteta
Parižanka na svojem oltarčku zbira predmete, ki jo spremljajo, ki jo napolnijo s toplino, ko jih gleda, in predstavljajo njeno preteklost. Foto: Založba Totaliteta
'Radi imajo vse, kar je dobro: hrano, vino, razstave, arhitekturo, modo, umetnost, reda pa ne preveč,' svoje someščane opiše Anžej Dežan. Foto: Osebni arhiv/Matjaž Tančič
Duhovita besedila Anne Berest, Audrey Diwan, Caroline de Maigret in Sophie Mas zaokrožajo skrbno izbrane fotografije in ilustracije. Foto: Založba Totaliteta

Dodaj v

"Šik razvajenka" Parižanka, evropska protiutež barbiki

Ob izidu knjige Kako biti Parižanka vedno in povsod
16. marec 2017 ob 06:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Preveč ličil. Preveč barv. Preveč dodatkov. Dihaj. Olajšaj. Zmanjšaj./Moda vlada svetu. Parižanke vladajo modi. Je to res? Koga briga. Svet potrebuje legende.

Bogatašinja. Nima prstana na vsakem prstu, niti diamanta na vsakem prstanu. Ne nosi zlate ure, ki stane toliko kot velik avto. Pravzaprav sploh nima velikega avtomobila. Nima torbe, s katere kriči oblikovalsko ime. Zato pa pod roko nosi resen časopis. Tu in tam v pogovoru navrže Sartra in Deleuza. Želi zasijati, a le z besedami. To so znaki intelektualnega bogastva.

To sta samo dva aforizma in eden izmed odlomkov iz knjige Kako biti Parižanka vedno in povsod (Ljubezen, stil in razvade), ki so prepričali Gogo Gordano Sredojević in jo tako navdušili, da se je lotila slovenskega prevoda tega skupnega podviga štirih avtoric - pisateljice Anne Berest, manekenke in glasbene založnice Caroline de Maigret, producentke Sophie Mas in scenaristke Audrey Diwan -, ki jih družita dolgoletno prijateljstvo in pariški savoir-vivre. "Ko sem zagledala knjigo na počitnicah ob obali, sem bila prepričana, da je odlično branje za sprostitev, a poleg nasvetov o stilu sem se najbolj zabavala ob povzetkih o ljubezni, hrani in odnosih do ljudi in do stvari. Knjiga je protiutež šovom a la Kardashian, poplavi zlikanih pričesk, torbic z velikimi oznakami, francoski manikuri (ki nima zveze s Francozinjami) – želim si, da knjigo preberejo ženske, da začutijo, da se potolažijo, da ni vse v večni mladosti, in dekleta, da vidijo, da jim ni treba biti vedno popolna. Nihče ni. Tudi Parižanke ne. Knjiga je protiutež evropske ženske ameriški barbiki."

Sogovornica je prepričana, da se da poleg jezika iz Parižanke, ki je pred nekaj leti očarala tuje modne blogerke, zdaj pa je izšla še v slovenščini pri založbi Totaliteta, v svoje življenje "prevesti" tudi vsaj delček pariškega življenjskega sloga: "Nasveti mam so tudi pri nas podobni, slog, ki je opisan kot bistven, je celo dobrodošel, recepti za kuhanje in recepti za lepoto, znane Simone iz Pariza, ljubezenski odnosi in razmišljanja o odnosih, knjižne police, kakšen nakit nositi, kako si vzeti čas zase, kako se zadovoljno trpinčiti, ko vas prevzame melanholija, vse to se lahko prevede. Ne nazadnje je veliko opisanega del ne samo pariškega, temveč tudi evropskega."

Od Coco Chanel do Simone de Beauvoir
"Parižanke so v prvem nastopu res videti nedostopne, a ko se z njimi zapletete v pogovor, se odprejo, povedo veliko. Včasih se zdi, da vse gledajo zviška, a ko vas sprejmejo, ste njihovi. Kar se tiče stila, vedno me preseneti vitkost, lepa koža, sijoči lasje, kako je moder kostim z lasmi, spetimi v figo, učinkovit – zdi se, da je Coco Chanel v Parižanke vtisnila kodo manj je več,"
povzame svoje videnje Parižank.

Na naše vprašanje, katera znana Parižanka jo je najbolj navdihnila s svojo življenjsko zgodbo, pa Sredojevićeva odgovarja: "Vedno Simone de Beauvoir – ko preberem njene romane in njene spomine, se vedno čudim, kako je bila revolucionarna za svoje čase. Predvsem pa se mi zdi, da je ena prvih žensk, ki so ugotovile, da je za svojo srečo zadolžena sama, da je ne more iskati zunaj sebe. Ni ji bilo vedno lahko, a vedno je bila dovolj samosvoja, da je dojela, kako želi živeti. Ko takole rečem, se vsem zdi to tako, lahko. Pa ni. Večina ljudi živi tako, kot narekujejo drugi. Prestrašeni, kaj si bodo mislili drugi, prestrašeni za preživetje, ki človeka ohromi. Ženske imamo po navadi še strah za otroke in eksistenco. A strah najlažje premagamo s tem, da najprej vemo, česa si v življenju ne želimo in kako lahko to spremenimo. To je tisto, kar me navduši pri Simone de Beauvoir."

Hej, hej, Ljubljančanke ...
Kaj pa bi, če damo domišljiji prosto pot, vsebovala knjiga z naslovom Ljubljančanka in kdo bi jo napisal? "Ja, kdo, midve z Valentino (urednico in založnico Smej Novak, op. a.). (Smeh.) Kaj mora imeti vsaka Ljubljančanka: kolo, potičnico, cvetni parfum, marjetice v vazi ali cvetje z ljubljanske tržnice, rdeča lica, ker se Ljubljana še vedno staplja s podeželjem, Prešernove poezije, travmo iz šole, zaradi slovenske moderne literature, vsaj eno ljubezensko zgodbo s tujcem, občutek, da je tista druga Ljubljančanka vedno bolj čedna kot ona, poznati vse skrivne kotičke starega dela mesta, kjer njeno oko opazi lepoto Ljubljane - na primer zavite stopnice proti Ljubljanskemu gradu, tik nad strehami hiš, obožuje pico z rukolo in paradižnikom, vedno rahlo ustavi korak, ko prečka Tromostovje, zmenek na Prešernu, kako pripraviti jabolka na 100 in en način, kako spregledati ljudi, ki jih ne želi srečati, zakaj bi se mučila s slabimi spomini ... Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele ..."


Sicer pa so, kot pišejo avtorice Parižanke: "Parižanka pogosto prihaja od drugod. Ni rojena v Parizu, ampak prerojena v Parizu." Pomislimo samo na Marijo Antoaneto, Josephine Baker, Romy Schneider in ne nazadnje Jane Birkin, angleško pevko in igralko, ki "je postala najbolj pariška med Parižankami". "Njeni hčeri Charlotte Gainsbourg in Lou Doillon nadaljujeta tradicijo in nam nenehoma nudita lekcijo pariškega sloga: ponošene kavbojke, trenčkot in superge."

Tudi nekdanja manekenka, zdaj uspešna stilistka Špela Lenarčič, pravi, da je zdaj že polnokrvna "slovenska Parižanka". O someščankah, izmed katerih jo najbolj navdihuje nekdanji model in modna ikona Ines de la Fressange, pove: "Parižanke so zelo razvajene in malo vzvišene, imajo pa okus za modo in smisel za zabavo. Vsak dan pazijo na vitko linijo in pričesko." O Parižanih pa kratko in jedrnato: "Stereotipna podoba je resnica!" In čeprav se v Parizu lepo živi in se za razliko od drugih svetovnih metropol peš pride skoraj kamor koli, je na žalost to zelo umazano mesto, doda.


Ob izidu Parižanke v slovenščini smo nekaj vprašanj postavili tudi Anžeju Dežanu, pevcu, publicistu in tv-voditelju, pa tudi prevajalcu in uredniku, ki v francoski prestolnici dela pri sloviti modni hiši. A za čisto pravega Parižana se vendarle nima, saj je, kot pravi, kar nekaj stereotipov o njih - žal - resničnih.

Kako so se vaše prejšnje predstave o Parižankah skladale z resničnostjo oziroma kako so se spremenile, ko ste se preselili v Pariz?
Prav nič se niso spremenile. Vsa pričakovanja o francoski eleganci, ki nam jih je v gimnaziji vtisnila vedno skrbno urejena profesorica francoščine "Madame Deržek", so se uresničila do zadnje podrobnosti. Parižanke z leti zorijo, kot dober sir ali steklenica vina. Lasje postanejo neukročene sive žive meje, obraz ni nikoli pretirano naličen, dišijo po kotičkih svojih zgodovin, še vedno ob večerji prižgejo cigareto, vse to pa je podpisano z lahno ogrnjenim svilenim šalom. Niti Toporišič ni znal iz besede "šik" izgnati francoskosti.

Katera slavna Parižanka vas najbolj navdihuje s svojo življenjsko zgodbo?
Verjetno mi je od vseh Parižank najbliže Brina Svit. Moč Slovenke, ki je v Parizu našla svoj drugi literarni jaz, v novem jeziku, je vse, kar meni predstavlja Pariz. Poleg tega pleše tango, nosi roževinasta očala in po mestu kolesari – ona je Pariz.

Kaj pa Parižani, kakšna je razlika med stereotipno podobo in resnico?
Stereotipi so čudna reč, ker je v njih vedno več kot le eno samo zrno resnice. Izjemno ponosni so, tile naši Parižani, pogosto preveč, rahlo ksenofobični, razuzdani samo na skrivaj, ter večno prestrašeni, da bi kdo njihovo boemskost zamenjal za držo. Predvsem so sami sebi čisto dovolj, v najboljšem pomenu besede.

Kako bi sicer povzeli pariški slog življenja, v čem se najbolj razlikuje od tistega v drugih mestih ali koncih sveta?
Ritem je počasnejši. Še tekoče stopnice ob izhodih metrojev se premikajo s hitrostjo ogroženih želv. Radi imajo vse, kar je dobro: hrano, vino, razstave, arhitekturo, modo, umetnost, reda pa ne preveč.

Kaj je največja prednost in največja slabost življenja v Parizu?
Prednost je zagotovo to, kako kratke so razdalje v primerjavi z večjimi mesti, saj kamor koli prideš peš v pol ure. Največja slabost pa, da nimaš vedno časa in da je včasih treba sesti na metro. Na tistih sedežih se valja več mikrobov kot v bioloških učbenikih.

"Ni ti treba biti Francozinja, da bi bila Parižanka," je nekoč izjavil Karl Lagerfeld. Bi se strinjali s to izjavo, ste tudi vi zdaj čisto pravi Parižan?
Upam, da ne (smeh). Morda sem se nalezel ščepca njihovega cinizma in naklonjenosti pritoževanju, sicer pa bi Lagerfeldovo izjavo podprl, z rahlim pripisom. Biti Parižan ne potrebuje podstati francoskosti, potrebuje pa francoščino. Brez nje vedno izpadeš kot rahlo neotesani gost.


Za konec pa še odlomek iz knjige, ki potrjuje še en stereotip, ki drži prav tako kot kamamber: "Parižanke jedo rogljičke, iz katerih se cedi maslo in ki puščajo veliko drobtin na obleki in postelji ... In zakaj se ne redijo? Ker so se odločile, da imajo pravico jesti rogljičke in jih nihče ne bo maltretiral o kalorijah. To jim paše. Merde alors!"

Alenka Klun
Prijavi napako
Komentarji
opat
# 16.03.2017 ob 07:09
Če ne štejemo indijanskih kultur je amerika praktično brez zgodovine in tudi umetnosti. Kar zmorejo pokazati je njihova neokusna holivudska industrija in podobna medijska bižuterija. meglen kič in cenena preveč obarvana navlaka. Njihova podoba je le nekakšen *enfant terrible* ujet v moderen čas, ki bi rad drugim pokazal kako je močan. Jasno je, da je vse skupaj bolj podobno slonu v trgovini s porcelanom. Od njihovega bahaštva in nastopaštva je cel planet ujet v hud glavobol. So docela neprimerljivi s kulturami, ki imajo bogato kulturo in zgodovino. Upam, da bodo kmalu prišli do pubertete in mutirali.
bob7
# 16.03.2017 ob 06:38
Evropa je bila in je mnogo večja od ZDA.
virus99
# 16.03.2017 ob 08:54
Seveda ima Amerika kulturo in umetnost (glasba, slikarstvo, poezija, literatura, film, itd). Nekateri politični antiamerikanizem kamuflirate kot umetnostno znanje s kritiziranjem pop produkcije. Kot da bi evropi z evrovizijo očitali manjek umetnosti. Izobrazite se raje.
Matej037
# 16.03.2017 ob 09:46
Kakor je tukaj opisana tipična Parižanka, gre za precej zoprno in razvajeno bitje. Skupek slabih lastnosti.
matejagr
# 16.03.2017 ob 08:09
".. kdo bo nizozemski šolski minister. :)"

Kdo pa je ze slovenski?
fah-q
# 16.03.2017 ob 10:08
pariz je vedno manj šik...in vedno bolj tretji svet. bil v franciji prvič leta 90. takrat sem videl marsej. začenjal je kazat znake marseja, ki bo čez 10 let...danes je marsej ena velika žalost in se ga ognem če le lahko. nato sem bil v parizu par let kasneje. takrat je bil pariz še (sicer že na koncu) to čemur bi rekel "francoski". konec 90 je kazal že prve znake trežav, kakih 5 let kasneje je bilo umazanije, kriminala in brezdomnih že opazno več (moj prijatelj se je takrat izselil, dobil je male otroke in spokal na "podeželje"). nato pa vsake par let, ko sem bil tam je blo slabše. lani sem bil po 10 letih na montmartru na sprehodu z ženo za njen rojstni dan (ni še videla pariza) in da sva do tja prišla od hotela sva dobesedno hodila po smetišču. par ulic je blo katastrofa, kot da bi prišel v tretji svet. nimam več kaj tam počet kot turist. tudi lyon mu bo očitno počasi sledil...žal...pa sem bil več mesecev tam in mi je bil še 10 let nazaj zelo všeč.

če želite videt francijo, kot je nekdaj (v 90h recimo) bila pejte v kak nancy. tam sem bil lani in občutek je bil dejansko kot da bi za trenutek spet našel francijo, kot je bila takrat. simpatično mestece.
Jazst2
# 16.03.2017 ob 09:30
Posrečen članek... super za branje!

O vsaki tako stvari pa ima vsak povprečno razgledan človek itak svoje mnenje... na srečo!
Skippy
# 16.03.2017 ob 07:26
Spet protiameriški komentarji, ampak skopirati pa hočete vse od tam. Še enkrat eden ni predlagal nizozemske rešitve, ampak samo ameriške. In bognedaj, da ne bi ameriški problem bil tudi naš. Ali da vas ne bi skrbelo, kdo bo ameriški šolski minister.
Mohan
# 16.03.2017 ob 18:02
Kako drugače brati članek oz. kako sem ga bral jaz:
Parižanke so ženske, katerih glavna okupacija je nova kolikcija tiste ali one mnogokrat preplačane znamke, nova linija tistih in onih parfumov in barvic za kožo, potem pa kup klišejske literature, iz katerih jemle snov za pogovor, da prikrije svojo površinskost. V svojih očeh je samostoja, samozavestna in ponosna, a je v resnici produkt tekstilne industrije in mode, in pridno opravlja funkcijo, ki ji je bila dodeljena, vsako sezno prinašti denar za stvari, ki jih več kot očitno ne potrebuje. Tematika, ki je globjega življenskega pomena jo ne zanima, pomemben je imidž in lepo telo. Ko z leti in starostjo to izgubi ostane prazna in nezadovoljna. Igraja nedostopnost in se hvali, kako nebi znala biti dobra mati, na to je ponosna, saj s tem kontrira tradicionalnemu pojmovanju ženske in je v svojih očeh zato veliko bolj sofisticirana. Seveda ima to posledice pri iskanju primernga parterja na dolgi rok, ostane ji več kraših zvez z moškimi, ki ji nikoli niso zares predani, mnogokrat gre v resnici samo za seksualno privlačnost. Od tu tudi njem negativen, ciničen pogled na moško populacijo. Vprašanje je, če sploh premore potrebnihvrlin za globji odnos in pravo ljubezen. Verjetno ne. Seveda tega nikoli ne bo priznala.
pašeresje
# 16.03.2017 ob 10:17
fah-q

Pariz je zadnje čase tak:

KLIK

Ampak, če priznavaš, da se Marseile in Pariz spreminjata v 3. svet, zakaj še vedno podpiraš masovno priseljevanje ilegalcev iz 3. sveta (imenovanih prebežniki, kjer jih 90% izvira iz nevojnih območij, prav vsi pa prečijo več varnih držav do tiste z največ denarja)?
Skippy
# 16.03.2017 ob 07:35
Me zanima, če boste zdaj s takšno vnemo spremljali, kdo bo nizozemski šolski minister. :)
7up
# 16.03.2017 ob 12:45
Nancy je zelo simpaticen in ima enega najlepših trgov na svetu.
lukace5
# 16.03.2017 ob 12:18
@Pinko Palinko
Mesto s 100k prebivalci je pač mestece. Če ne pomoliš nosa iz Slovenije je to težko razumeti ampak ko enkrat živiš v kakšnem res velikem mestu, potem se ti zdi vse kar je pod 500k majhno.
CC
# 16.03.2017 ob 08:08
Kalupi...
brehme
# 16.03.2017 ob 19:08
Protiameriški komentarji, pišete pa po ameriškem izumu.
Anžej Dežan, o svojih someščanih LOL, on se ima kar za meščana Pariza. Če tam živi, je še vedno daleč od tega, da bi bil meščan Pariza.
fah-q
# 16.03.2017 ob 12:53
@pašeresje

mešaš iskanje vzrokov in podporo selitvam. govorim ves čas isto. kaj je narobe če človek išče razloge za probleme in kritizira skoraj veselje, ker je umrlo 700 ljudi? in ja, libijo s(m)o razbili zahodnjaki, v siriji pa še danes podpiramo "opozicijo" s puškami. in ravno iz teh dveh držav (no, prek ozemlja te dveh, ker ni več mej, na katerih bi jih zadržali organi teh držav) kasiramo največ migrantov.

problem je, da človek (velja za vse narode) pač migrira tja, kjer je lepše, ko pri njemu doma postane težje, kot je navajen. in vreme v podsaharski afriki se je spremenilo v zadnjih 20 letih-je krepko bolj sušno kot je bilo. (pustmo zakaj, ker je debata o tem že perverzno zrelativizirana). to je potrebno preprosto vzet v zakup pri politiki in zato ni pametno napadat držav, ker s tem porušiš nadzor nad njihovo mejo. že ob napadu na libijo je blo jasno, da bo prek libije udor migrantov. sirija in irak sta koridor za cel srednji vzhod do mediterana zarad (spet) napada zahoda na irak in oboroževanja in pomoči "opoziciji" v siriji. če napademo še maroko in turčijo bodo imeli že avtocesto do nas. v vsemu temu potem krivit ljudi ki počnejo točno to, kar počne večina ljudi je bizarno. tako jaz ne kritiziram migrantov (kar ne pomeni, da jih ne bi pošiljal nazaj če in ko papirji ne štimajo-poišči, boš našel točno take zapise, nisem za "prost vstop", nimam nič proti pošiljanju nazaj in predvsem sem absolunto za izgon vseh, ki storijo kaznivo dejanje. ampak to ne pomeni, da v njih ne vidim ljudi, kot vidim sebe in tebe) kot ne kritiziram vode, ki poplavi mesto ampak kritiziram tistega, ki je podrl jez. in namesto, da bi vrgli manjši delež denarja ki gre za težave z migranti danes v njihove države za izgradnjo infrastrukture ga bomo sedaj v socialo, policijo in bognedaj kmalu še vojsko. in to samo zato, ker smo (bolj ste ali so, jaz sem protestiral) bili tiho ob napadu na irak, libijo in še dandanes podpiramo "opozicijo" v siriji...

ps-mi lahko prosim pokažeš kako se brska po tej strani na ta način, da najdeš stare zapise pod članki? bi ti bil zelo hvaležen.
fah-q
# 16.03.2017 ob 10:45
@pinko palinko
iz katerega velemesta prihajaš, da ti je Nancy z več kot 100.000 prebivalcev simpatično mestece?

prihajam pravzaprav z vasi...
:)
nuLanuLa
# 17.03.2017 ob 15:19
Kdaj pa bomo dobili knjigo o Ljubljančankah ali pa Mariborčankah?
brehme
# 16.03.2017 ob 19:14
Gopga goddana Sredojević se tudi ima za meščanko. In ti ljudje se imajo za intelektualce, pa niti ne vedo, kaj pomeni biti meščan.
vidaest
# 16.03.2017 ob 14:20
Po njo ni treba v Pariz. Teh Parižank je vse polno tudi v Ljubljani.
pašeresje
# 16.03.2017 ob 11:54
fah-q
@pašeresje

zakaj še vedno podpiraš masovno priseljevanje ilegalcev iz 3. sveta (imenovanih prebežniki, kjer jih 90% izvira iz nevojnih območij, prav vsi pa prečijo več varnih držav do tiste z največ denarja)?

bi postregel s kakim dokazom, ko to počnem?


Se opravičujem, če sem te s kom zamenjal ampak, če pa pobrskam pa recimo:
https://www.rtvslo.si/svet/v-sredozemlju-najvecja-tragedija-do-zdaj-potonila-ladja-s-700-prebezniki/363205#comments

za selitve smo krivi zahodnjaki (tudi mi?) ker gre za podnebne spremembe, povzročene s CO2 itd...
nikakor ne bi pomislil, da je v Afriki 5x več prebivalstva, kot ga je bilo še 60 let nazaj in da za kaj takega najbrž nismo krivi mi (razen, če smo jim dali kako tehnologijo, zdravstvo itd) ampak njihova lastna neodgovornost. In spet, Afrika je 5x večja od Evrope po površini, zakaj v Evropo, sigurno je v Afriki še veliko plodne zemlje...
ps11
# 16.03.2017 ob 08:36
amerika
fah-q
# 16.03.2017 ob 10:43
@pašeresje

zakaj še vedno podpiraš masovno priseljevanje ilegalcev iz 3. sveta (imenovanih prebežniki, kjer jih 90% izvira iz nevojnih območij, prav vsi pa prečijo več varnih držav do tiste z največ denarja)?

bi postregel s kakim dokazom, ko to počnem?
Pinko Palinko
# 16.03.2017 ob 10:39
Ej fah-q, iz katerega velemesta prihajaš, da ti je Nancy z več kot 100.000 prebivalcev simpatično mestece?
Srečni Luka
# 16.03.2017 ob 08:18
Tota parižanka ima ziher za par omar bodyguardov, ki ji omogočajo brezskrbnost.
kotzi
# 16.03.2017 ob 07:43
coca cola je zakon....na zdravje
Kazalo