Prvotno je bil orient ekspres last podjetja Compagnie Internationale des Wagons-Lits. Vlak je med svojim delovanjem večkrat zamenjal progo poti. Sprva je pojem orient ekspresa označeval redno mednarodno progo, pozneje pa je postal sinonim za luksuzna potovanja.

Prva proga, ki so jo odprli, je bila iz Pariza v München in Dunaj vse do romunskega mesta Giurgiu. Od tam so potnike s trajektom prepeljali čez Donavo do mesta Ruse v Bolgariji, kjer so se vkrcali na vlak, ki jih je prepeljal do Varne. Od tam so s trajektom odpluli do Carigrada, kjer se je njihovo potovanje končalo.

Dve leti pozneje se je smer prvič spremenila – potniki so prišli do Carigrada kar z vlakom. Pot je potekala od Pariza prek Dunaja in Beograda do Niša. Od tam so potnike do Plovdiva prepeljale kočije, od Plovdiva naprej pa so spet potovali z vlakom. Leta 1889 je bila zgrajena neposredna povezava do Carigrada. Takrat so potniki lahko vsak dan potovali od Pariza do Budimpešte. Od tam so trikrat na teden lahko potovali do Beograda in naprej v Carigrad, enkrat na teden pa do Bukarešte in do Črnega morja.

Tik pred letom 1890 so potniki potovali do Varne, od koder jih je ladja prepeljala v Carigrad. Leta 1889 je vlak vsak dan vozil do Carigrada, ki je do 19. maja 1977 ostal najbolj vzhodna izstopno-vstopna postaja orient ekspresa.

Med prvo svetovno vojno so orient ekspres ukinili, znova pa se je na pot odpravil leta 1919, ko so zgradili predor Simplon. Tako je vlak peljal od Pariza do Milana in naprej prek Benetk in Trsta. T. i. Simplon Orient Express je bil dodatna pot, ki so si jo lahko izbrali potniki, še vedno pa so lahko potovali tudi po severni, prvotni, liniji. Simplon Orient Express je kmalu postal najpomembnejša povezava med Parizom in Carigradom.

V 30. letih prejšnjega stoletja so odprli še eno progo orient ekspresa, t. i. Arlberg Orient Express. Smer tretjega je bila od Pariza prek Züricha in Innsbrucka do Budimpešte, kjer so vlaku priključili spalne vagone, nato pa je vlak nadaljeval proti Bukarešti in Atenam.

Takrat je orient ekspres slovel kot najudobnejši in najbolj luksuzen vlak, ki je imel priključene tudi spalne vagone. Imel je uslužbence, ki so bili vedno na voljo svojim gostom, restavracija pa je slovela po svoji kuhinji. Vsaka izmed prog se je namesto v Parizu, začela v Calaisu in tako zajela vso Evropo – od zahoda do vzhoda.

Od leta 1939 do 1945 so vlaki orient ekspresa počivali. Po koncu vojne so se vlaki in potniki znova lahko podali na pot, a tokrat le do Beograda in ne več do Aten, saj je bila meja med Jugoslavijo in Grčijo zaprta. Potniki so Atene lahko videli leta 1951, ko so mejo znova odprli, a takrat se je zaprla meja med Bolgarijo in Turčijo, tako da vlak ni vozil do Carigrada.

Do leta 1962 so ukinili dve progi izmed treh. Ukinjeni sta bili Orient Express in Arlberg Orient Express, potniki pa so lahko potovali na progi Simplon Orient Express, ki jo je leta 1962 nadomestila nova proga - Direct Orient Express. Ta je potekala od Calaisa do Budimpešte in iz Pariza do Beograda. Dvakrat na teden pa je vlak zapeljal od Pariza do Carigrada in Aten.

Zadnjič se je vlak od Pariza do Carigrada odpravil na pot 19. maja 1977. Sicer pa se še vedno lahko peljete z orient ekspresom. Ta je do leta 2001 vozil od Pariza do Budimpešte in naprej do Bukarešte. Vsak dan je vlak zapustil pariško postajo natanko ob 22.15. Od tega leta naprej vozi vlak vsak dan le še od Pariza do Dunaja. Leta 1982 je bila ustanovljena proga Benetke-Simplon Orient Express. Poteka od Londona prek Pariza do Benetk, vlak pa po njej vozi le enkrat na teden od marca do novembra. Trenutno pa karta stane 1.200 funtov na osebo.

Ta slavni vlak se je večkrat pojavil tudi v filmih in knjigah. Med drugim je bil na vlaku posnet tudi film Iz Rusije z ljubeznijo, v katerem agentu 007 Jamesu Bondu uspe drzen pobeg z vlaka. Najbolj znano knjižno delo, v katerem nastopi vlak, pa je Umor na orient ekspresu britanske pisateljice kriminalk Agathe Christie.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 610 je Herakel z ladjo prišel iz Afrike v Konstantinopel in potem ko je s prestola vrgel bizantinskega vladarja Pokasa, sam prevzel oblast.

Leta 1250 se je rodil Herman VI., badenski mejni grof.

Leta 1289 se je rodil francoski kralj Ludvik X.

Leta 1305 je umrl japonski vladar Kamejama.

Leta 1379 se je rodil kralj Henrik III. Kastiljski.

Leta 1550 se je rodil kralj Karl IX. Švedski.

Leta 1562 se je rodil danski astronom, astrolog in matematik Christian Sorensen Longomontanus.

Leta 1565 je v Tübingenu umrl koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja, Pavel Vergerij.

Leta 1570 se je rodil madžarski kardinal in politik Peter Pazmany.

Leta 1582 je papež Gregor XIII. reformiral koledar ali bolje rečeno, uvedel je gregorijanski koledar. Od takrat ima vsako leto 365 dni, vsako četrto pa 366 in je prestopno leto. Julijanski koledar, ki so ga takrat uporabljali, je danes v veljavi predvsem v pravoslavnih državah. 4. oktobru 1582 je sledil 15. oktober.

Leta 1582 je umrla španska svetnica in pesnica Tereza Avilska.

Leta 1597 je umrl etiopski vladar Sarsa Dengel.

Leta 1626 se je rodil angleški lord protektor Richard Cromwell.

Leta 1646 je umrl angleški državnik in 21. grof Arundelski Thomas Howard.

Leta 1680 se je rodil francoski inženir in graditelj kanalov Pierre Paul Riquet.

Leta 1687 se je rodil škotski matematik Robert Simson.

Leta 1743 je umrl škotski vojak in drugi vojvoda Argyllski John Campbell.

Leta 1769 se je rodil ruski general in državnik grof Aleksej Andrejevič Arakčejev.

Leta 1777 so v bitki pri Germantownu angleške čete pod vodstvom sira Williama Howa premagale ameriško vojsko pod vodstvom Georga Washingtona.

Leta 1821 je umrl škotski inženir John Rennie.

Leta 1822 se je rodil 19. predsednik Združenih držav Amerike Rutherford B. Hayes.

Leta 1824 je Mehika postala republika.

Leta 1830 je bila, potem ko se je Belgija ločila od Nizozemske, ustanovljena država Belgija.

Leta 1858 se je v Banatu rodil fizik Mihajlo Pupin. Patentiral je vrsto izumov, med katerimi je najbolj znana tuljava, ki omogoča prenos telefonskih pogovorov na velike razdalje – postopek prenosa imenujemo pupinizacija. Iz telefonije, telegrafije in radiotehnike je prijavil kar 24 izumov. V ZDA je skonstruiral rentgenov aparat. Za svoje delo Od pastirja do znanstvenika je leta 1924 dobil Pulitzerjevo nagrado.

Leta 1865 sta se pruski kancler Bismarck in francoski cesar Napoleon III. dogovorila za vodilno vlogo Prusije v Nemčiji. Agresivna pruska politika se je Franciji kmalu maščevala. V vojni leta 1870 je bil namreč Napoleon III. poražen.

Leta 1870 se je rodil japonski astronom in geodet Hisaši Kimura.

Leta 1892 se je rodil avstrijski politik Engelbert Dollfuss.

Leta 1903 se je rodil ameriški začetnik računalništva John Vincent Atanasoff.

Leta 1903 se je rodil nemški vojni oficir Ernst Kaltenbrunner.

Leta 1910 je Portugalska postala republika, kralj Manuel II. pa je pobegnil v Veliko Britanijo.

Leta 1916 se je rodil ruski fizik in astrofizik Vitalij Lazarevič Ginzburg, ki j e za svoje delo leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1938 se je rodil švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Kurt Wüthrich.

Leta 1941 so ZDA prekinile oskrbo z nafto Japonski.

Leta 1944 se je britanska vojska izkrcala v Grčiji.

Leta 1947 je umrl nemški fizik Max Planck. Raziskoval je termodinamiko in teorijo sevanja, utemeljil je kvantno teorijo.

Leta 1951 je umrl ameriški gangster Willie Moretti.

Leta 1952 je Paul Zoll razvil prvi srčni spodbujevalnik.

Leta 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi zemeljski satelit Sputnik, z njim so opravljali prva snemanja Sibirije, služil pa je tudi v vohunske namene. Težak je bil 83 kilogramov, v premeru pa je meril 58 centimetrov. Zahodne države, zlasti Združene države Amerike so bile nad sovjetskim uspehom zelo presenečene. Hladna vojna se je s Sputnikom prenesla v vesolje.

Leta 1958 je bila ustanovljena peta francoska republika.

Leta 1960 je v letalski nesreči družbe Eastern Airlines letalo lockheed L-188 electra, ki je letelo iz Bostona, strmoglavilo, potem ko je zadelo v jato ptic. Umrlo je 62 ljudi.

Leta 1963 je Richard Noble postavil nov hitrostni rekord z avtomobilom thrust 2 v puščavi Black Rock v Nevadi. Njegova hitrost vožnje je bila 633,468 milj na uro ali skoraj 1020 kilometrov na uro.

Leta 1966 je afriška država Lesoto postala samostojno, od Velike Britanije neodvisno kraljestvo.

Leta 1992 se je končala državljanska vojna v Mozambiku.

Leta 1992 je letalo boeing 747-200F letalske družbe El Al strmoglavilo v dve stanovanjski stavbi v Amsterdamu in pri tem ubilo 43 ljudi, vključno s 38 na tleh.

Leta 1993 se je v Moskvi izjalovil poskus vstaje nasprotnikov Borisa Jelcina, ker je večina vojske podprla predsednika države.

Leta 2001 je letalo tupoljev TU-154 letalske družbe Sibir Airlines strmoglavilo v Črno morje, potem ko ga je zadela zablodela ukrajinska raketa S200. Umrlo je 78 ljudi.

Leta 2003 je samomorilec v restavraciji Maxim v Haifi z bombo razstrelil stavbo. Pri tem je umrlo 21 Izraelcev, Judov in Arabcev, 51 ljudi je bilo ranjenih.