Ko je bila zelo mlada, se je družina preselila v Mexio. Njen oče Donald Eugene Hogan je družino zapustil, ko je bila Anna še zelo majhna, zato sta otroka vzgajali mati Virgie Hogan in teta. Anna ima polsestro Donno.

Anna je kot dekle delala v restavraciji Jim's Krispy Chicken restaurant v Mexii. 4. aprila 1985 se je poročila s kuharjem Billyjem Smithom, ki je bil leto dni mlajši od nje. Leto pozneje je rodila sina Daniela Wayna Smitha, leta 1987 pa se je par ločil. Ko je delala kot eksotična plesalka v nekem nočnem klubu v Houstonu (njeni vzdevki so med drugim bili Nikki, Robin in Anna Nicole), je spoznala milijarderja J. Howarda Marshalla, ki je bil v klubu reden obiskovalec. Njena kariera se je začela vzpenjati, ko se je prvič pojavila na naslovnici Playboya marca 1992. Takoj zatem je zamenjala supermanekenko Claudio Schiffer v reklamah Guess za džins.

Maja istega leta je Anna kot Vickie Smith pozirala gola za srednjo stran Playboya. Naslednje leto je postala zajčica leta in takrat že redno uporabljala ime Anna Nicole Smith. 27. junija 1994 se je poročila z J. Howardom Marshallom, ki je bil od nje 63 let starejši. Ona jih je imela 26, on 89 let. Po njegovi smrti 4. avgusta 1995 se je med njegovim sinom E. Pierceem in Anno vnela sodna bitka za polovico premoženja, ocenjenega na 1,6 milijarde dolarjev. Med sodnim postopkom se je njena igralska kariera ustavila. Pred poroko je Anna posnela dva filma: The Hudsucker Proxy in Naked Gun 33 1/3: The Final Insult. Pozneje je posnela še dva filma To the Limit in Skyscraper, ki so ju kritiki raztrgali.

Leta 2002 je dobila svoj resničnostni šov na kabelski televizijski postaji E! z naslovom The Anna Nicole Show, ki je bil ukinjen februarja 2004. Zagrizena borka za živali in članica organizacije PETA je imela v prejšnjih letih hude težave s telesno težo. 1. junija 2006 je objavila, da je pet mesecev noseča, 7. septembra pa je na Bahamih rodila punčko. Tri dni pozneje je njen 20-letni sin Daniel med obiskom matere v bolnišnici nenadoma umrl.

Anno Nicole so nekaj mesecev pozneje, natančneje 8. februarja našli mrtvo v hotelski sobi. Uradno je umrla zaradi smrtonosne kombinacije različnih zdravil. Skrbništvo nad njeno hčerko si je po njeni smrti na sodišču izbojeval njen nekdanji partner Larry Birkhead.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 741 je umrl papež sveti Gregor III.

Leta 1095 je zadnji dan koncila v Clermontu papež Urban II. za poveljnika križarjev v napadu na sveto deželo imenoval škofa Adhemarja Le Puyjskega in grofa Raymonda IV. Toulouškega.

Leta 1290 je umrla žena Edvarda I. Angleškega Eleanora Kastiljska.

Leta 1443 so Skanderbeg in njegove sile osvobodile mesto Kruja, takratno glavno mesto Albanije, in razvili zastavo, ki se je od takrat do danes le malo spremenila.

Leta 1489 se je rodila žena Jamesa IV. Škotskega Margaret Tudor.

Leta 1520 je portugalski pomorščak Ferdinand Magellan v Tihem oceanu preplul ožino, ki zdaj nosi njegovo ime.

Leta 1582 sta v mestu Stratford upon Avon William Shakespeare in Anne Hathaway plačala 40 funtov, da sta dobila dovoljenje za poroko.

Leta 1660 je 12 moških, med njimi Christopher Wren, Robert Boyle, John Wilkins in sir Robert Moray, na kolidžu Gresham, ustanovilo najstarejšo znanstveno družbo, ki so jo poimenovali Kraljeva družba (Royal Society).

Leta 1681 se je rodil francoski protestantski vodja upornikov Jean Cavalier.

Leta 1729 so v Misisipiju Indijanci iz plemena Natchez pobili 138 Francozov, 35 Francozinj in 56 otrok.

Leta 1785 se je rodil francoski premier Achille Charles Léon Victor, vojvoda de Broglie.

Leta 1820 se je rodil nemški socialist Friedrich Engels, ki je bil skupaj s Karlom Marxom utemeljitelj historičnega materializma. Umrl je leta 1895.

Leta 1843 so na Havajih začeli praznovati dan neodvisnosti ali Ka Lahui. Tega dne sta otočje namreč Velika Britanija in Francija priznali kot neodvisno državo.

Leta 1853 se je rodila Helen Magill White, prva Američanka, ki je postala doktorica znanosti.

Leta 1876 je umrl prusko-estonski embriolog Karl Ernst Ritter von Baer.

Leta 1896 so v Budimpešti odprli metro.

Leta 1905 je irski nacionalist Arthur Griffith ustanovil politično stranko Sinn Féin, katere cilj je bil neodvisna Irska.

Leta 1912 je Albanija razglasila neodvisnost od Otomanskega cesarstva.

Leta 1916 se je rodila belgijska princesa Mary Lilian Baels.

Leta 1917 se je Finska v skladu z deklaracijo o svobodni pravici narodov do samoodločbe odcepila od Rusije.

Leta 1919 je bila Lady Astor kot prva ženska izvoljena v angleški parlament.

Leta 1931 je umrl slovenski nadškof Frančišek Borgia Sedej.

Leta 1942 je v nočnem klubu Cocoanut Grove v Bostonu v požaru umrlo 491 ljudi.

Leta 1942 se je otok Réunion priključil Svobodni Franciji.

Leta 1943 so se v Teheranu srečali Churchill, Roosevelt in Stalin, ki so se dogovorili o odprtju druge fronte v Evropi in o povojni prihodnosti.

Leta 1944 je začelo obratovati pristanišče v Antwerpnu.

Leta 1950 se je rodil ameriški fizik Russell Alan Hulse, ki je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1954 je umrl italijansko-ameriški fizik Enrico Fermi, ki je leta 1938 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1955 je Jugoslavija podpisala avstrijsko državno pogodbo.

Leta 1958 je Mavretanija postala avtonomna republika v okviru Francoske zveze.

Leta 1958 so Čad, Republika Kongo in Gabon postale avtonomne republike znotraj Francoske zveze.

Leta 1960 je Mavretanija postala od Francije neodvisna država.

Leta 1962 je umrla nizozemska kraljica mati Wilhelmina.

Leta 1964 je Nasa proti Marsu izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 4.

Leta 1971 je teroristična organizacija Črni september ustrelila jordanskega premierja Vasfija Tela.

Leta 1975 je Vzhodni Timor razglasil neodvisnost od Portugalske.

Leta 1979 je letalo Air Zealanda na letu iz Aucklanda do južnega tečaja zadelo goro Mount Erebus na Antarktiki. Umrlo je vseh 257 potnikov in članov posadke.

Leta 1987 je boeing 747 južnoafriške družbe strmoglavil v Indijski ocean, umrlo je vseh 159 ljudi na letalu.

Leta 1994 so volivci na referendumu na Norveškem odločili, da se ne bodo priključili Evropski uniji.