Na današnji dan
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 0.0 od 0 glasov Ocenite to novico!
Albert Hofmann
Znan je tudi kot oče LSD-ja. Foto: EPA
Albert Hofmann
Bil je tudi avtor oziroma soavtor več knjig.
Pedro Álvares Cabral
Kot prvi Evropejec je zagledal kopno. Kasneje so ga poimenovali Brazilija.
Immanuel Kant
V delih Kritika čistega uma, Kritika praktičnega uma in Kritika razsodne moči je pojasnil pojem transcendentalni idealizem. Foto: EPA
Vladimir Iljič Uljanov - Lenin
Vodil je oktobrsko revolucijo.
Robert Oppenheimer
Rodil se je leta 1904.
Osvobodili so ga leta 1945.

Dodaj v

Zgodilo se je 22. aprila leta ...

Rodil se je zdravnik Albert Hofmann
22. april 2006 ob 00:00
MMC RTV SLO

Leta 1943 je zdravnik Albert Hofmann napisal prvo poročilo o halucinogenih vplivih LSD-ja na človeka. Rodil se je 11. januarja 1906 v Badnu.

Znan je tudi kot oče LSD-ja. Na univerzi v Zürichu je študiral kemijo, najbolj pa se je zanimal za kemijo pri živalih in v rastlinah. Kasneje je opravil tudi pomembno raziskavo o osnovni kemijski zgradbi hitina. Zaradi te raziskave je dobil doktorat.

Po končanem študiju se je pridružil farmakološko-kemijskemu oddelku laboratorija Sandoz (zdaj Novartis) v Baslu. V njem je raziskoval morsko čebulo in rženega rožička. Njegova raziskava je bila del programa, s katerim so želeli predelati in sintetizirati različne substance, ki bi jih nato uporabili v farmaciji. Njegova raziskava lizergične kisline, ki je bila glava sestavina alkaloida rženega rožička, ga je leta 1938 privedla do sinteze LSD-25.

Bilo je po nesreči
Pet let kasneje je ponovil sintezo skoraj pozabljene substance in odkril halucinogene učinke LSD-ja tako, da ga je po nesreči absorbiral skozi prstne blazinice. To je bilo 16. aprila 1943. Tri dni kasneje je namenoma zaužil 250 miligramov LSD-ja. Učinki zaužite substance so bili še bolj močni kot 16. aprila, zato se je Hofmann odločil, da bo izvedel serijo poskusov na sebi in svojih kolegih.

100 člankov
Že 22. aprila je napisal prvo poročilo o vplivu LSD-ja. Kasneje je proučeval tudi podobne halucinogene substance pri mehiških gobah in drugih rastlinah, ki so jih uživali prvotni naseljenci na različnih delih sveta. Njegove raziskave so ga privedle do sinteze psilocibina – učinkovina, ki jo vsebuje več halucinogenih gobic. Hofmann se je zanimal tudi za semena rastline Rivea corymbosa, za katera je odkril, da imajo podoben učinek kot LSD. O svojem raziskovalnem delu je napisal več kot 100 člankov, bil je tudi avtor oziroma soavtor več knjig.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 296 je umrl papež Kaj, ki je bil za papeža izvoljen leta 283.

Leta 536 je umrl papež Agapit I., ki je bil za papeža izvoljen leto pred svojo smrtjo.

Leta 1308 so gospodje Žovneški postali štajerski deželnoknežji vazali.

Leta 1370 so v Parizu začeli graditi Bastiljo.

Leta 1451 se je rodila kastiljska in leonska kraljica Izabela.

Leta 1500 je portugalski navigator Pedro Álvares Cabral postal prvi Evropejec, ki je zagledal kopno. Kasneje so ga poimenovali Brazilija.

Leta 1509 je po smrti svojega očeta Henrik VIII. postal angleški kralj.

Leta 1529 sta si Španija in Portugalska s podpisom sporazuma v Saragossi razdelili vzhodno poloblo.

Leta 1610 se je rodil Pietro Vitto Ottoboni, ki je ob izvolitvi za papeža leta 1689 prevzel ime Aleksander VIII. Umrl je leta 1691.

Leta 1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant, začetnik nemške klasične filozofije. V delih Kritika čistega uma, Kritika praktičnega uma in Kritika razsodne moči je pojasnil pojem transcendentalni idealizem. Kant je v filozofiji narave uveljavljal povsem nove poglede, s svojimi deli pa velja za enega največjih filozofov evropske zgodovinske misli. Umrl je leta 1804.

Leta 1852 se je rodil luksemburški nadvojvoda Guillaume IV.

Leta 1854 se je rodil belgijski odvetnik in aktivist, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, Henri La Fontaine.

Leta 1864 je ameriški kongres sprejel zakon, s katerim je določil, da mora biti napis In God We Trust (Verujemo v boga) natisnjen na vse kovance ZDA.

Leta 1870 se je rodil Vladimir Iljič Uljanov - Lenin, ruski revolucionar, vodja oktobrske revolucije in prvi predsednik socialistične države. Umrl je 21. januarja 1924.

Leta 1876 se je rodil ameriški zdravnik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Robert Bárány.

Leta 1904 se je rodil ameriški fizik Robert Oppenheimer.

Leta 1908 je umrl angleški premier Henry Campbell Bannerman.

Leta 1909 se je rodila italijanska nevrologinja in prejemnica Nobelove nagrade za medicino Rita Levi Montalcini.

Leta 1913 so v St. Peterburgu začeli izdajati časopis Pravda, ki je veljal za glas komunistične partije Sovjetske zveze.

Leta 1915 je nemška vojska v bitki pri Iepru prvič uporabila bojne strupe.

Leta 1919 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Donald J. Cram.

Leta 1941 sta si nacistična Nemčija in fašistična Italija po dunajskem sporazumu razdelili slovensko ozemlje. Razdelitev se je končala tako, da so Nemci zasedli del Gorenjske, ki bi moral pripasti Italiji, Italijanom pa so prepustili v zameno nekaj krajev na Dolenjskem.

Leta 1945 je bilo osvobojeno ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac.

Leta 1970 so prvič praznovali svetovni dan Zemlje.

Leta 1994 je umrl nekdanji ameriški predsednik Richard M. Nixon. Bil je edini predsednik ZDA, ki je moral odstopiti. Za predsednika je bil prvič izvoljen leta 1969, znova pa je prišel v Belo hišo leta 1972.

Leta 1997 je bilo v masakru v eni od alžirskih vasi ubitih 93 vaščanov.

Leta 1997 se je 126 dni trajajoča kriza v rezidenci japonskega ambasadorja v Limi končala. Perujska vojska je vdrla v poslopje in ga zavzela. Rešili so 71 talcev, en talec je umrl zaradi srčnega napada, v napadu pa sta bila ubita tudi dva vojaka in vseh 14 upornikov.

Leta 2004 sta dva vlaka, ki sta prevažala gorivo, trčila v severnokorejskem mestu Rjongčon. Umrlo je okoli 150 ljudi.

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Na današnji dan
link
Nesrečno življenje bogatašinje
3
18. november 2012 ob 00:00 Leta 1988 je zaradi pljučnega edema in odpovedi srca v Buenos Airesu umrla Christina Onassis, hčerka milijarderja Aristotela Onassisa in Athine Livanos Onassis.
Več novic ...
Kazalo