Učenci se več učijo o preživetju v divjini kot o književnosti in matematiki. Foto: AP
Učenci se več učijo o preživetju v divjini kot o književnosti in matematiki. Foto: AP
Spoznavanje z neposrednim okoljem je v šoli ključnega pomena. Foto: AP

"Smo šola, ampak nismo nič podobnim drugim šolam," razlaga Joey Moncarz, soustanovitelj in učitelj na šoli Deep Green Bush, ki je trenutno v drugem semestru svojega prvega leta. "Ne počnemo stvari, kot je ukazovanje otrokom, da je čas za pravopis ali matematiko. Ko jih to začne zanimati, se bodo že lotili tudi tega."

Moncarz je svoj čas delal kot učitelj v običajni šoli. A po petih frustrirajočih letih je službo obesil na klin in ustanovil Deep Green Bush, v katero je vpisanih le osem učencev, ni pa učilnic ali preizkusov znanja. Moncarza je skrbelo, da klasične šole otrok ne pripravljajo za težave prihodnosti, kot so podnebne spremembe, zato si je zamislil drastično drugačen tip izobraževanja, ukoreninjenega v primarne veščine lova, nabiralništva in preživetja v divjini.

Če vreme dovoljuje, učenci večji del časa preživijo na prostem, med raziskovanjem novozelandske divjine, kjer se učijo, kako ribariti in loviti, kako nastavljati pasti ter s poučevanjem o flori in favni svoje okolice.

V običajnih šolah preveč stresa
Konvencionalnih šolskih veščin, kot so branje, pisanje in aritmetika, se naučijo po svojem ritmu, ko začnejo kazati zanimanje za njih, ne pa takrat, ko jim to ukaže učitelj. "Nimamo t. i. problematičnih učencev. Starši so videli, da so njihovi otroci nesrečni in pod stresom zaradi klasičnega izobraževalnega sistema, zato so se začeli spraševati, ali je normalno, da prihajajo otroci domov v takem stanju. Ker sem učil v eni takih šol, lahko rečem, da je večina otrok pod stresom in nesrečnih," razmišlja Moncarz.

Šola Deep Green Bush je na ministrstvu za izobraževanje registrirana kot neodvisna šola, zato se ji ni treba ravnati po standardnem novozelandskem učnem načrtu, še vseeno pa je pod nadzorom ministrstva. Dr. David Berg, predavatelj na univerzi v Otagu, je za Guardian povedal, da po vsem svetu narašča zanimanje za alternativne šole "v divjini", še posebej v Skandinaviji, kjer določene šole že zdaj otroke med poukom vodijo na ribolov. Opozarja pa, da morajo biti učitelji previdni, da otrokom ponudijo celoten razpon veščin, potrebnih za preživetje in zaposlitev v sodobnem svetu.

Moncarz vztraja, da šola ni "izobraževalni eksperiment", ampak temelji na dveh milijonih let dokazov, kako starši vzgajajo otroke s posluhom do narave. "Nočemo biti edinstveni, ampak hočemo zamenjati klasične šole. Uporabljamo enake modrosti, kot jih uporabljajo starši za učenje svojih otrok že na milijone let. Zaklepanje otrok v učilnice in siljenje k učenju samo povzroča veliko težav," meni Moncarz.