poudaril, da je vesel, da kot predsednik nima te možnosti.

Guðni Thorlacius Jóhannesson je prejšnji teden obiskal srednjo šolo v mestu Akureyri in se med pogovorom z mladostniki dotaknil zelo različnih tem – med drugim jim je razkril, da je njegov najljubši nogometni klub angleški Manchester United in da "načelno nasprotuje" ananasu na pici.

Kot da to ne bi bilo dovolj za spletno razpravo o tej temi, je svoje nasprotovanje sadnemu dodatku opisal še slikoviteje – če bi lahko, bi omenjeno tropsko sadje na pici kar prepovedal.

Ko splet šalo vzame preveč zares
Ker je omenjeni sadni dodatek že sicer vroča tema ljubiteljev pic, ni težko razumeti, zakaj so njegove pripombe povzročile pravo razburjenje tako na Islandiji kot tudi drugje po Evropi oz. svetu. Medtem ko so nekateri njegovo odločnost in odpor do ananasa hvalili, so mu drugi ugovarjali, da je ananas popolnoma legitimen dodatek na pici, in namigovali, da je avtokrat, ki želi s svojim ravnanjem poseči v zasebno sfero.

"Izjava glede polemike o pici"
Stvar je šla tako daleč, da se je Jóhannesson odločil objaviti podrobnejše pojasnilo svojih besed. V besedilu, ki ga je objavil na svoji uradni strani na Facebooku tako v islandščini kot v angleščini (in ki ga je hudomušno naslovil Izjava glede polemike o pici), je tako med drugim poudaril, da ima rad ananas, "a ne na pici", nadaljeval pa v precej resnejšem slogu: "Nimam moči, da bi z zakoni ljudem prepovedoval uživanje ananasa na pici. In vesel sem, da nimam te moči. Predsedniki ne bi smeli imeti neomejene moči."

"Ne bi želel biti na tem položaju, če bi lahko kadar koli z zakonom prepovedal nekaj, kar mi ni všeč. Niti ne bi želel živeti v takšni državi," je še poudaril islandski predsednik, na koncu pa dodal: "Za na pico pa priporočam morske sadeže."

Eden najbolj priljubljenih politikov
47-letni Islandec, ki je bil na položaj izvoljen junija, velja za daleč najbolj priljubljenega politika v državi (pa verjetno tudi na svetu), saj ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira kar 97 odstotkov Islandcev. Njihove simpatije si je pridobil že s tem, ko je zavrnil ponujeno 20-odstotno povišanje plače, nato pa še 10 odstotkov svoje bruto plače daroval dobrodelnim organizacijam.

Poleg tega med Islandci slovi po svoji sproščenosti – pogosto ga je namreč mogoče videti, ko se na poti iz službe ustavi v lokalni piceriji in si vzame pico domov.