Če bi živeli leta 1920 s polno denarnico in željo po avanturah, bi se iz Trsta v Indijo po morju lahko odpravili z enim izmed luksuznih Lloydovih parnikov. Uživali bi v udobju, plovba bi bila mirna in varna, pa še za dan krajša od francoskih in angleških ladij.

"Bil je prva zahodna družba, ki je vzdrževala redno pot s Kitajsko, s pristaniščem s Šanghajem na Kitajskem skozi Sueški prekop. Progo so odprli po zaslugi tržaškega podjetnika, barona Revoltelle," je povedal Nicola Bressi, direktor Znanstvenih muzejev v Trstu.

Družba je svojo majhnost spremenila v vrlino. "Enakovredno se je kosala z drugimi pomorskimi družbami v kakovosti storitev, ladij in v hitrosti plovbe," je pojasnil soavtor razstave Giulio Mellinato.

Lloyd je bil sprva avstrijski. Združeval je plovbo, ladjedelništvo, industrijo, arhitekturo, umetnost, celo diplomacijo in večkulturnost. Trst mu je veliko dal, sam je Trstu zapustil ogromno. "Predvsem podjetniško miselnost, ki jo je mesto lahko uporabilo tudi na področju umetnosti in izobraževanja," pravi Paolo Tassinari, član občinske uprave. Bressi pa je dodal: "Številni prebivalci od Zadra do Benetk so imeli vsaj enega družinskega člana, zaposlenega pri Lloydu. Tu lahko najdejo spomine na očete in stare očete, na strice, na del zgodovine svoje družine."

Za družbo, ki jo je leta 2006 prevzela Italia Marittima kot del kitajskega logista Evergreena, ostajajo zanimivi pričevalci dela pomorske zgodovine, podob tedanjega življenja, različnih slogov in okusov. "Ta razstava bi lahko bila zasnova novega pomorskega muzeja, ki naj bi zrastel v Starem pristanišču kot dopolnitev mestnega muzeja o morju," razkriva Tassinari.

Tudi zato so jo postavili v nekdanji Hidrodinamični centrali s stroji, ki so brezhibno delovali tudi na vseh 426 Lloydovih ladjah. Tako zapuščeni prostori znova odpirajo vrata Trstu in njegovim obiskovalcem.

Več v spodnjem videoprispevku.