Matthewa Hawksleyja je nesreča prvič doletela junija 2011, ko si je na službenem potovanju na Irskem zaželel, da bi se malo ohladil s skokom v vodo. S pomola je skočil naravnost v le meter globoko vodo, ki je komaj prekrila ostre čeri pod gladino.

Pri tem si je poškodoval hrbtenico, njegova pljuča pa je zalila voda. Med vožnjo z reševalnim vozilom v bolnišnico je zaradi težav s pljuči doživel štiri zaporedne srčne zastoje, reševalci pa so imeli kar nekaj dela, da so ga obdržali pri življenju.

Naslednjih pet tednov je preživel v komi, vmes so mu z dovoljenjem njegovega 20-letnega dekleta Avril Maleham operirali hrbtenico, preživel pa je tudi okužbo z bakterijo MRSA in pljučnico.

Premikal je lahko le veke in jezik
Ko se je končno zbudil iz kome, so mu zdravniki pojasnili, da bo do konca življenja ostal tetraplegik, priklenjen na invalidski voziček. "Ko sem se zbudil, sem bil povsem hrom. Videl sem le črno in belo, komuniciral sem tako, da sem mežikal ali pa iztegoval jezik. Dejali so, da verjetno ne bom nikoli več govoril, kaj šele hodil ali se premikal," se spominja. A pesimistične napovedi ga niso ustavile - le pet mesecev po nesreči je naredil prve korake.

A preizkušenj, ki mu jih je življenje postavljalo na pot, še ni bilo konec. Ko je že mislil, da bo končno spet lahko zaživel, so mu zdravniki odkrili raka na testisih. Na srečo je bilo dovolj zgodaj, tako da so mu "le" odstranili desni testis in tako ustavili širjenje bolezni.

Najnesrečnejši ali najsrečnejši?
Danes, pojasnjuje mladi varilski inženir, lahko z gotovostjo reče, da je kar devetkrat ogoljufal smrt. "Po eni strani se mi zdi, da sem najnesrečnejši človek, kar jih poznam. A po drugi strani bi, se mi zdi, lahko rekel, da sem najsrečnejši Britanec," je pojasnil v pogovoru za britanski časnik Telegraph in dodal, da trdno verjame v to, da nikoli ne smeš obupati. "Vsakič znova se moraš pobrati in izkoristiti tisto, kar pač imaš na voljo. V življenju nisem bil nikoli zares na tleh ali strt. Vedno se pač trudim živeti naprej," pravi 25-letnik.

Pri tem pa Hawksley poudarja, da se ima za svoje življenje zahvaliti predvsem svojim prijateljem in ljudem, ki so bili v bližini, ko je tistega usodnega junijskega dne skočil v vodo. "Ni dvoma, da so me rešili tisti, ki so me potegnili iz vode in vedeli natančno, kaj morajo storiti. Po božji previdnosti so bili medicinska sestra in reševalna ekipa v neposredni bližini. Oni so me ohranili pri življenju," se s hvaležnostjo spominja Hawksley.

Letos na dobrodelni triatlon
25-letnik je bil že pred nesrečo ljubiteljski triatlonec, zato ni nič nenavadnega, da se bo letos poleti udeležil dobrodelnega triatlona, v okviru katerega bo zbiral denar za bolnike z rakom in ljudi, ki imajo poškodovano hrbtenjačo.