"Neverjetno je, da je tako kompleksen organizem v tako neprijaznem okolju, na več kot 3000 let civiliziranem območju preživel tako dolgo," je poudaril Paul J. Krusic, švedski vodja skupine nemških, ameriških in švedskih raziskovalcev, ki jih usmerja univerza v Stockholmu. Ti so v grškem gorovju našli več kot 10 tisočletnih dreves.

Najstarejše drevo so raziskovalci poimenovali Adonis po grškem bogu lepote in poželenja zaradi njegove častitljive starosti in območja, na katerem so ga odkrili, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Raziskovalci si od Adonisa veliko obetajo, njegove letnice naj bi namreč razkrile podnebne razmere v Sredozemlju skozi stoletja. Drevo je namreč videlo marsikaj, od časov bizantinskega cesarstva, otomanskih osvajalcev do nacistične okupacije med drugo svetovno vojno, poudarja Ansa.

Deblo Adonisa ima 1075 letnic
Krusic je pojasnil, da je pred leti bral zanimiv strokovni prispevek o grških gozdovih. "V svojih raziskavah skušamo sestaviti zgodovino podnebnih razmer, zato je najdba tako starih dreves eden naših ciljev. Da bi določili starost drevesa, smo potrebovali vzorec iz njegovega debla. Deblo Adonisa ima 1075 letnic," je pojasnil raziskovalec.

Ena drevesna branika, ki jo zamejuje tanka temnejša letnica, zrase v približno letu dni, zato so raziskovalci zlahka določili Adonisovo starost. Po njihovih izračunih se je iglavec "rodil" okoli leta 941 našega štetja, v času bizantinskega cesarstva.