Slovenci in Slovenke se ne uvrščajo na seznam desetih najvišjih na svetu - so pa Slovenke deseterici zelo blizu, saj so zasedle 11. mesto.

Slovenci so v zadnjih sto letih zrasli za 12,4 centimetra. Leta 1914 je bila povprečna višina 167,4 centimetra, leta 2014 pa 179,8 centimetra - s tem so zasedli dvanajsto mesto najvišjih moških na svetu.

Povprečen Nizozemec meri 1,825 metra, povprečna Latvijka pa 1,70 metra. Na drugi strani so najnižji Vzhodni Timorci, ki v povprečju merijo 1,60 metra in Gvatemalke z 1,49 metra, kažejo podatki iz leta 2014.

Za Latvijkami se uvrščajo še Nizozemke in Čehinje, sledijo pa Srbkinje, Slovakinje, Danke, Litovke, Belorusinje in Ukrajinke. Slovenke so tik za deseterico na 11. mestu. Nizozemcem pa po višini sledijo Belgijci, Estonci, Latvijci, Danci, državljani BiH-a, Hrvati, Srbi, Islandci in Čehi.

Rast je povezana z mnogimi dejavniki
Pri raziskavi londonskega Imperial Collegea je sodelovalo približno 800 raziskovalcev, med drugim pa razkrivajo še, da so Iranci in Južne Korejke v sto letih - od 1914 do 2014 - zrasli za 16,5 oziroma 20,2 centimetra, kar je svetovni rekord.

Na drugi strani pa Američani in Američanke v zadnjem stoletju niso zrasli za več kot pet oziroma šest centimetrov. Leta 1914 so se uvrščali na tretje in četrto mesto, leta 2014 pa so zasedli šele 37. oziroma 42. mesto.

"Naša raziskava je pokazala, da anglosaške države, predvsem ZDA, občutno zaostajajo za evropskimi in azijsko-tihomorskimi," je povedal vodja študije Majid Ezzati. To po njegovi oceni lahko pripišemo predvsem težavam z debelostjo.

"Način, na katerega rastemo, je močno povezan z našim prehranjevanjem in okoljskimi dejavniki, čeprav določeno vlogo igrajo tudi geni," so še zapisali v študiji.

Otroci in najstniki, ki so dobro prehranjeni ter imajo boljšo higieno in zdravstveno oskrbo, običajno zrastejo višje, dlje živijo, so bolje izobraženi ter bolje zaslužijo. Na drugi strani pa se višji ljudje spopadajo z večjim tveganjem za raka jajčnikov in prostate, so dodali raziskovalci.