Govorimo namreč o članih Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem, torej Slovencih ali potomcih Slovencev, ki živijo v omenjeni državi in v okviru združenja tkejo stike z rojaki. O svojih običajih, kulinariki in na splošno o domovini pa "poučujejo" tudi Nizozemce. "Na različnih prireditvah, kot je npr. pohodniški sejem, obiskovalce obveščamo o deželi na sončni strani Alp. Ali pa v kakšnem dobro gledanem televizijskem programu povemo, za kaj so počitnice v Sloveniji tako privlačne. Tukajšnji mediji nas najdejo, ko iščejo informacije o Sloveniji ali pa kot lani predstavnike za žirijo Evrovizijskega festivala," pojasnjuje Metka Dijkstra-Murko iz združenja.

Za okoli tisoč Slovencev ali njihovih potomcev, ki danes živijo v deželi oranžnih, pa tudi za tiste Nizozemce, ki jih zanima slovenska kultura in dediščina, redno pripravljajo s Slovenijo povezane prireditve. "Ob kulturnem dnevu pripravljamo akademije, kjer predstavljamo tako začetnike kot že uveljavljene slovenske umetnike od tu in iz Slovenije. Ob dnevu državnosti pa imamo piknik, kjer nazdravimo domovini in se poveselimo ob domačih dobrotah," pravi sogovornica.

Ob tem pa se je še pohvalila: "Najuspešnejša je brez dvoma kuharska delavnica, kjer predstavljamo tradicionalne slovenske jedi. Naši recepti se vse pogosteje pojavljajo tudi v nizozemskih revijah."

Ob osamosvojitvi opozarjali na pomen priznanja Slovenije
Združenje je nastalo iz komiteja za priznanje Slovenije - ob slovenski osamosvojitvi se je namreč nekaj rojakov, njihovih sorodnikov in drugih prijateljev Slovenije zbralo in nizozemsko javnost redno obveščalo o dogajanju v domovini, obenem pa so si prizadevali za politično priznanje mlade države, saj je bilo med Nizozemci kar nekaj nasprotnikov slovenske osamosvojitve - med njimi tudi eden izmed komisarjev Evropske skupnosti, Nizozemec Hans Van den Broek.

Vse več je mladih
Poleg tradicionalne skupnosti v južni provinci Limburg, kjer živijo potomci slovenskih rudarjev, je po osamosvojitvi v Randstadu, konglomeratu največjih štirih nizozemskih mest (glavnega Amsterdama, vladnega Haaga, Rotterdama in Utrechta), naraslo število 'novih' Slovencev - rojenih in v veliki meri tudi šolanih v Sloveniji. "Sem se priseljujejo bodisi začasno (študenti) bodisi za stalno, tako zaradi profesionalnih (mladi strokovnjaki, podjetniki) kot drugih (zasebnih) razlogov," pravi Dijkstra-Murkova.

Danes je ljudem, ki živijo v tujini, precej lažje vzdrževati stike z domovino in sorodniki ter prijatelji, zato niti ne čutijo takšne potrebe, da bi se povezovali tudi z rojaki v novi domovini. Pri tem pa sogovornica s ponosom pove, da imajo tudi svojo skupino na Facebooku (Slovenci na Nizozemskem), ki je "že dobila mlade" - mlade mamice, ki so se spoznale na rednih mesečnih Slovenskih uricah v Utrechtu, so se namreč "združile" tudi spletno in ustanovile skupino Slovenski malčki na Nizozemskem.

Največ zanimanja za informacije o prevozih
"Najbrž ni naključje, da je naša najbolj 'vroča' povezava prav forum za prevoze. Radi se vračamo v domovino, na žalost pa so prometne povezave zelo neugodne: zamudne in predrage v primerjavi s podobnimi v druge evropske države. Zato si pomagamo z informacijami in se opozarjamo na ugodne aktualne možnosti potovanja v Slovenijo. In nazaj - ker je na žalost posebno za mlade strokovnjake in umetnike malo možnosti za stalno vrnitev v domovino," je pogovor sklenila sogovornica.