Z globalizacijo narašča ponudba mamil, pojavljajo se novi načini jemanja, cene padajo, mladi pa so do mamil precej strpni, saj pogosto mislijo, da to ni nič hudega, je pojasnila Kašnik Janetova.
A med mladostniki po njenih besedah vedno bolj naraščajo "virtualne" zasvojenosti - računalniške igre, internet, socialna omrežja, prenosni telefoni, manj pa televizija, pojasnjuje strokovnjakinja z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne na Koroškem.
Morda preveč popustljivi
Starši mladostnikov se večinoma trudijo, da bi preprečili težave pri svojih otrocih, a so včasih malo preveč tolerantni do eksperimentiranj, pravi. Na primer premalo resno jemljejo uporabo. Priznava pa, da "ni tako preprosto".

Ko se soočajo s tako težavo, so starši v težkem položaju, saj imajo z odraščanjem na mladostnike vedno večji vpliv vrstniki ali mediji. Poleg tega sodoben način življenja s seboj prinaša vedno manj časa za družino, dodaja Kašnik Janetova.

Več tveganj na prelomnicah
Kot pravi, so mladostniki dovzetnejši za različna tvegana vedenja predvsem na življenjskih prelomnicah - na primer ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo ali na fakultetni študij.
"To so prehodi, ki stresno vplivajo na mladostnika. In če ni ustrezno opremljen z življenjskimi veščinami, pogosto išče neki model hitre rešitve svoje stiske. Tak mladostnik je tudi bolj dovzeten za mamila," pojasnjuje Kašnik Janetova.

Kot ugotavlja, je del težave tudi to, da je mladostnikom v družbi na voljo premalo varnih alternativ. "Mladostnik gotovo potrebuje neki način tveganja, saj ga to samopotrjuje. Tveganja so potrebna, a obstajajo manj in bolj problematična tveganja. Med bolj problematična spadajo na primer pretirano zadrževanje na internetu in sedenje, odvisnost od prenosnega telefona, pa tudi psihoaktivne substance," pravi.

Ključna sta dober odnos in komunikacija
Kašnik Janetova staršem mladostnikov svetuje, naj v prvi vrsti skrbijo za dober odnos in komunikacijo z njihovim mladostnikom, da ga spremljajo v vsakdanjih situacijah. Tako bodo morebitne opozorilne znake prej prepoznali.

"Biti moramo pozorni, ko se naš otrok zapre, ko postane drugačen," pojasnjuje. Kašnik Janetova priznava, da enotnega recepta ni, saj je veliko odvisno od posameznika. Kot pravi, v pozitivne učinke prepovedi sama ne verjame. Bolj zagovarja koristnost usmerjanja mladostnika v bolj pozitivne dejavnosti. A za to po njenem mnenju starši potrebujejo tudi samozavest.