V ponedeljek so bili opravljeni tudi 48.003 hitri antigenski testi, kar je največ doslej. Pozitivne rezultate hitrih testiranj sicer epidemiologi preverjajo še s PCR-testiranjem.

Po zadnjih podatkih je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih 528 ljudi s covidom-19, kar je 15 manj kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelku za intenzivno nego potrebuje 84 bolnikov, sedem manj.

V ponedeljek je bilo v bolnišnice sprejetih 58, odpuščenih pa 64 bolnikov. Umrlo je devet ljudi s covidom-19.

Dnevno povprečje potrjenih okužb za zadnjih sedem dni po podatkih NIJZ-ja znaša 736.

Še vedno trdno v oranžni fazi

"Vesel sem, da je današnja številka zasedenosti bolnišnic nižja in da je sedemdnevno povprečje pozitivnih nižje, kot je bilo predhodno," je na dopoldanski novinarski konferenci dejal minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem je opozoril, da epidemije še ni konec. "Še vedno smo trdno v oranžni fazi in še daleč od rumene," je dejal minister. Za prehod v rumeno fazo se mora število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 spustiti pod 500, povprečje potrjenih okužb v zadnjih sedmih dneh pa pod 600. Slovenija je z izjemo obalno-kraške statistične regije trenutno v oranžni fazi.

Kot je povedala vladna govorka Maja Bratuša, so v ponedeljek med občinami glede na število potrjenih okužb izstopale Domžale, Dravograd, Ivančna Gorica, Bohinj in Nova Gorica (vse po 11 okužb), Ajdovščina in Velenje (13), Piran in Izola (14), Ravne na Koroškem in Škofja Loka (15), Maribor (20), Kranj 21, Celje in Koper (22) ter Ljubljana (91).

Štirinajstdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev na ravni Slovenije znaša 500,8, medtem ko je v obalno-kraški regiji, kjer so epidemiološke razmere najslabše, 830,8. Glede na 14-dnevno incidenco pa so razmere najboljše v posavski regiji, kjer ta znaša 246,1.

Nova strategija predvideva 61 cepilnih centrov

Vlada je sprejela posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19, ki vsebuje podrobneje opredeljene prednostne skupine in nekatera nova cepilna mesta. Kot je na novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Poklukar, je "cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni". Osnovni cilj je zmanjševati umrljivost zaradi covid-19 in povečati zdravje prebivalstva. "S cepljenjem bomo zmanjšali število težkih potekov bolezni covid-19, razbremenili zdravstveni sistem in zagnali gospodarstvo in družbeno življenje," je napovedal minister.

Poklukar je pojasnil, da je v prenovljeni nacionalni strategiji cepljenja določenih 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, kjer se cepijo zdravstveni delavci in določeni, predvsem kronični bolniki. Po mnenju vlade je treba najprej cepiti tiste skupine prebivalstva, ki imajo največje tveganje za težji potek in smrt zaradi bolezni covid-19, in nato v čim krajšem času doseči čim boljšo precepljenost prebivalstva, 60 odstotkov oziroma 1,2 milijona prebivalcev. "Prednostne skupine za cepljenje ostajajo enake in so določene z vidika opredeljevanja tistih, ki jih moramo cepiti zato, da ohranimo kar največ življenj in največ zdravja," je dejal zdravstveni minister in dodal, da glavno merilo ostaja starost.

Poklukar je na novinarski konferenci sporočil tudi, da imajo danes na ministrstvu v podpisu pogodbo za dodatnih 349 tisoč odmerkov cepiva Pfizerja. "To cepivo naj bi prišlo v drugem kvartalu," je dejal minister.

Sorodna novica Tomažič: Po prebolelem covidu-19 imunost krajša kot po cepljenju

Podrobnejša opredelitev prioritetnih skupin

"Za zdravstvenimi delavci cepimo osebe, starejše od 80, 75 in 70 let, nato pa preidemo na skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost. Osebni zdravnik mora imeti odločilno vlogo pri uvrstitvi bolnika v prednostno skupino," je pojasnil Poklukar. V naslednji prioritetni skupini so diplomati in uslužbenci ministrstev, ki zaradi predsedovanja EU-ju potujejo v tujino, in pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini, nato pa sledijo starejši od 65 let.

Po ministrovih navedbah so naslednji na seznamu prioritetnih skupin zaposleni v vzgoji in izobraževanju. "Naš glavni cilj je ohranjati odprto in dostopno šolstvo ter zagotavljati normalen razvoj otrok," je dejal Poklukar. V tej skupini so tudi poslanci DZ-ja, državni svetniki, vlada, predstavniki ustavnega sodišča. Pred drugimi prebivalci bodo cepljeni še kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, starostna skupina od 60 do 65 let in zaposleni v kritični infrastrukturi.

Poklukar je pojasnil še, da je cepivo Astra Zenece namenjeno cepljenju starostne skupine od 18. do 64. leta. "Glede na zelo omejene količine cepiva in zahtevno logistiko ta trenutek med skupinami cepiv ni mogoče izbirati," je dejal minister in dodal, da si na ministrstvu prizadevajo, da bodo v čim krajšem času zagotovili zadostne količine cepiva za vse prebivalce.

Poleg podrobneje opredeljenih prednostnih skupin za cepljenje in novih mest za izvajanje cepljenja je v posodobljeni strategiji opredeljena tudi možnost shranjevanja cepiv, ki ta trenutek še čakajo na zaključek postopka registracije Evropske agencije za zdravila (EMA), so v ponedeljkovem sporočilu za javnost pojasnili na vladi.

Sorodna novica V primeru poslabšanja epidemioloških razmer bo pouk najverjetneje potekal po modelu C

Pri nas skoraj četrtina neporabljenih odmerkov

Glede na danes objavljene podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je pri nas neporabljenih skoraj četrtina dostavljenih odmerkov cepiv proti novemu koronavirusu. Povprečno je bilo sicer v 28 evropskih državah dostavljenih 43,3 milijona odmerkov, uporabljenih pa 30,6 milijona odmerkov, kar pomeni okoli 70 odstotkov.

Počasna uporaba cepiva AstraZenece

V Slovenijo je doslej po podatkih ECDC-ja prišlo nekaj manj kot 190.000 odmerkov cepiv proizvajalcev AstraZeneca, Moderna in Pfizer/BioNTech. Največ odmerkov je dostavil zadnji, in sicer nekaj več kot 145.000, uporabljenih pa jih je bilo že skoraj 134.000, kar pomeni več kot 92 odstotkov. Moderninega cepiva je bilo doslej porabljenih nekaj več kot polovico dostavljenih odmerkov. Teh je bilo sicer doslej le 8400. Iz AstraZenece pa je v Slovenijo prišlo 36.000 odmerkov, za zdaj pa jih je bilo porabljenih le 5800 ali zgolj 16 odstotkov, kažejo podatki sledilnika cepljenj v evropskih državah.

Slovenija je skupno doslej porabila 144.000 odmerkov dobavljenih cepiv ali 76,1 odstotka. S tem se uvršča na 11. mesto na lestvici 29 evropskih držav, kolikor jih je na seznamu ECDC-ja, ki kaže hitrost cepljenja v posameznih državah. V samem vrhu po tem merilu sta Estonija in Litva, ki sta porabili vse dostavljeno cepivo, sledi pa Danska z 92,8 odstotka porabljenih odmerkov.
Najpočasneje gre cepljenje po tem merilu Madžarski, ki je porabila le 44 odstotkov odmerkov cepiva, ki ga ima na voljo, a tam so si zalogo naredili tudi z ruskim Sputnikom V in kitajskim Sinovacom.

NIJZ: To so stari podatki

Na NIJZ-ju so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da na ECDC pošiljajo podatke enkrat tedensko za pretekli teden. "Zato so podatki, ki so danes objavljeni na spletni strani ECDC-ja, nižji, kot je dejansko število cepljenih v Sloveniji," so zapisali.

Pojasnili so še, da cepivo v Slovenijo dobavljajo vsak teden, in sicer različna cepiva ob različnih dneh, priprava cepiva za transport in cepljenje pa se ne moreta zgoditi v istem dnevu. Hkrati na NIJZ-ju opažajo zamude pri vnosu podatkov o cepljenih v informacijski sistem. Vse navedeno lahko privede do odstopanj med številom dobavljenih cepiv in uradnim podatkom o številu cepljenih, so pojasnili.

Tako je bilo po navedbah NIJZ-ja porabljenih več kot 174.000 odmerkov. 123.087 ljudi je bilo cepljenih s prvim odmerkom, 51.406 pa z drugim.

Sorodna novica Ihan: Vdor južnoafriške različice, ki lahko okuži prebolevnike in cepljene, bi bil nevaren

Cepljenje in nove različice virusa

Nejasnost glede poteka epidemije covida-19 v zadnjih tednih ustvarjajo nove različice virusa, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji. Kot je v ponedeljkovih Odmevih opozoril imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan, bi se v primeru širjenja južnoafriške različice lahko zdravstveni sistem znašel v krizi. Glede pojavnosti angleške in južnoafriške različice je opozoril, da so bila merjenja novih različic novega koronavirusa na začetku februarja, zdaj pa smo marca.

"Epidemija je eksponenten pojav. Slovenija je majhna in razmere so lahko zdaj drugačne, sploh ker vemo, da je obalna regija precej v rdečem. Zlasti bi bil nevaren vdor južnoafriške različice, ki lahko okuži prebolevnike in celo cepljene. Kar bi bila lahko katastrofa v bolnišnicah, kjer zdaj računamo, da je ves kader bolj ali manj precepljen in ne more okužiti bolnikov. Če se pojavi južnoafriška različica, se lahko ponovno začne okuževanje bolnikov od medicinskega osebja, kar se je dogajalo novembra in decembra. To bi bil slab scenarij," je dejal Ihan.

Kot je poudaril Ihan, cepljenje sicer varuje tudi pred hudim potekom bolezni, kar velja tudi pri novih različicah virusa. "Večja skrb je za širjenje epidemije. Če virus pobegne delovanju protiteles, ki ščitijo pred okužbo, in tako okužbo prenesemo naprej, cepljenje ne ščiti pred tem, da se epidemija med cepljenimi ljudmi ne bi širila naprej," je opozoril.