V Sloveniji je letos še posebej slovesno, saj zaznamujejo 100. obletnico strokovnega delovanja medicinskih sestra pri nas, poroča Radio Slovenija. Angela Boškin, prva šolana medicinska sestra pri nas, je svoje delovanje kot skrbstvena sestra začela leta 1919. Ena ključnih zahtev tega trenutka je sprejetje dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi, za kar je časa le še teden dni. Ko bo dokument sprejet, se bo pokazalo, koliko zaposlenih primanjkuje.

Novih takoj ne bi bilo mogoče zaposliti, saj jih v sistemu ni, v tem času pa, pravi predsednica sindikata zdravstvene nege Slavica Mencinger, "bi bili lahko posledično bolj nagrajeni tisti, ki delajo več, kot je potrebno. Uredile bi se delovne razmere, posledično bi bilo boljše plačilo."

Po ocenah primanjkuje od 20 do 25 odstotkov medicinskih sester, v domovih za starejše pa so razmere že kritične, še poroča Radio Slovenija.

Slovesna konferenca

Na taisto temo je ob obletnici potekala slavnostna akademija, o kateri poroča Slovenska tiskovna agencija. Na dogodku je predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman poudarila, da ima zdravstvena nega velik potencial in vrednost, a le če bo ustrezno umeščena, da bo lahko dosegla svojo vizijo.

Spomnila je na Angelo Boškin, rekoč, da se začetki profesionalnega delovanja predhodnic sicer zdijo skromni, vendar pa je njihova vsebina napredna. Nenehno prizadevanje za napredek in razvoj stroke je njihovo temeljno vodilo tudi danes, je dejala.

Slovenske babice medtem veljajo za zagovornice pravic žensk, zlasti ko gre za pravico do spolnega in reproduktivnega zdravja, je dejala Ažmanova. Se pa danes po njenih besedah srečujejo z izzivom vzpostavitve nove vizije babištva.

Šarec: Z demagogijo se ne rešijo težave
Predsednik vlade Marjan Šarec je v nagovoru poudaril, da medicinske sestre opravljajo delo, brez katerega noben zdravstveni sistem ne preživi. V zadnjih 100 letih se je njihovo delo bistveno spremenilo, zdravstvena oskrba je povsem drugačna. Toda ko se po 100 letih ozremo na slovensko zdravstvo, vidimo, da je v osnovi zelo dobro, je ocenil Šarec.

Seveda ima tudi ta sistem svoje pomanjkljivosti in z njimi se je redko kdo pripravljen spoprijeti. "Malo je junakov, ki bi želeli reševati slovensko zdravstvo. Število junakov se poveča pred volitvami, potem pa krivulja pade," je pripomnil. Kot je poudaril, pa teh težav ne bo mogoče rešiti z demagogijo.

Šarec verjame, da so lahko uspešni, če bodo le delali z roko v roki. "Nisva pa z ministrom čudodelnika," je dodal in pojasnil, da je v Sloveniji odločevalcev veliko in včasih težko vsi pridejo skupaj. Prav pa je, da iščejo skupni jezik, čeprav je včasih to naporno, je dejal.

Poudaril je še, da je v državi veliko stvari dobrih, manjka pa po njegovem mnenju reda, pa tudi zavedanja, da nimamo vsi le pravic, pač pa tudi dolžnosti. Kot je poudaril, to velja tudi za bolnike.

Priznanje za življenjsko delo
Na akademiji so podelili tudi priznanje za življenjsko delo. Prejela ga je višja medicinska sestra Marjeta Kokoš. Svojo poklicno pot je začela v obrtni ambulanti v Trbovljah, nato pa svoje delo nadaljevala v Splošni bolnišnici Maribor. "Njena profesionalna pot ima za področje slovenske zdravstvene nege velik pomen tako na lokalnem kot na nacionalnem nivoju. Posebej izstopa njeno delo na vzgojno-izobraževalnem področju," so po prireditvi sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.