Zdravje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 22 glasov Ocenite to novico!
Medicinska oprema
Bolnišnice že uporabljajo bazo, nekatere pripravljajo tudi skupne razpise. Foto: BoBo
Spomnimo, za koliko bolnišnice preplačujejo material:
 
- DES stent: 264,53 € (UKCL) - 1.447,6 € (SB Celje) - razlika 82 %

- panatoprazol: 0,799 €/g (SB NG) - 5,35 €/g (Bolnišnica Golnik) - razlika 570 %

- meropenem: 7,17 €/g (Bolnišnica Golnik) - 20,2 €/g (PB Vojnik) - razlika 381 %

- Kolk s kovinsko glavo: 1.061,02 (SB Jesenice) - 1.818,29 (SB NG) - razlika 71 %

- Pregledne sintetične rokavice: 2,8 centa/rokavico (UKCM in SB NM) - 15,7 centa/rokavico (PB Idrija) - razlika 660 %

- Dvokomorni MRI-srčni spodbujevalnik: 901,77 (UKCM) - 2.732,75 (UKCL) - razlika 403 %

- Dvovhodna kanila G18: 0,28 €/kos (SB NG) - 0,93 €/kos (Ginekološka bolnišnica Kranj) - razlika 430 %
Vir: Ekstravizor
Evri, denar, bankovci, sveženj
Bolnišnice so lani v treh četrtletjih kupile za okoli 300 milijonov evrov medicinskih artiklov. Foto: Reuters
Zdravila
Po dveh letih se bo le končal prvi skupni javni razpis za nakup zdravil. Foto: Mojca Jež
       Javni zdravstveni zavodi so zavezani k spoštovanju zakona o javnem naročanju in bodo v konkretnem razpisnem postopku od ponudnikov izbrali najugodnejšega, ki pa ni nujno ponudnik najnižje cene iz skupne baze cen.       
 PB Begunje

Dodaj v

Bolnišnice že primerjajo cene in prečesavajo pogodbe z dobavitelji

Dela bolnišnice načeloma ne nameravajo reorganizirati
28. februar 2017 ob 06:17
Ljubljana - MMC RTV SLO

Večina bolnišnic je že začela uporabljati bazo cen medicinskih artiklov, hkrati pa napovedujejo, da bodo znova šli skozi pogodbe z dobavitelji in se po potrebi pogajali za nove cene.

Ministrstvo za zdravje je 17. februarja predstavilo zagon baze cen zdravstvenih artiklov. Gre za nekakšen google za tiste, ki v bolnišnicah pripravljajo javna naročila, je tedaj pojasnil vodja projekta Jasmin Džaferović. V bazi so doslej zbrali 90.000 različnih artiklov, ki jih je 27 bolnišnic in dva zdravstvena domova kupilo v prvih treh četrtletjih lanskega leta. S tem je odpadel velik izgovor zdravstvenih zavodov, ki so se ves ta čas tarnali, da nimajo neposredne primerjave z drugimi zavodi in po kakšnih cenah ti kupujejo material.

Zato smo se zdaj pri sodelujočih zavodih pozanimali:

1. Ali so že začeli pregledovati in primerjati cene artiklov oz. kdaj nameravajo začeti?

2. Ali imajo v načrtu ponovno pregledati pogodbe z dobavitelji oz. jih razdreti in skleniti nove, in če ne, zakaj ne?

3. Ali so bili v posameznem zavodu morda že v stiku s katerim izmed preostalih zdravstvenih ustanov ali z ministrstvom za zdravje (MZ), da bi naročila za nekatere izmed artiklov izvedli skupaj?

4. Ker se bo baza osveževala četrtletno, ali nameravajo kakor koli reorganizirati delo, da bodo temu lahko sledili?

Od 29 javnih zdravstvenih zavodov, kolikor jih je posredovalo podatke v bazo, smo odgovore prejeli od 25, od tega je 23 podalo konkretne odgovore. Iz splošne bolnišnice (SB) Izola so nam npr. dali zgolj kratko in z našimi vprašanji nepovezano pojasnilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZdrZS). Zato smo znova zahtevali konkretne odgovore, ki jih bomo objavili, ko jih prejmemo.

Posebno težavo pa imajo v bolnišnici Topolščica, kjer so plačilno nesposobni in vzamejo artikle od dobaviteljev, ki so jim jih sploh še pripravljeni dostavljati. Sodelovali so sicer v vseh javnih naročilih in uspelo jim je tudi doseči cene, ki so bile nižje od javnega naročila, so nam pojasnili.

UKC Ljubljana je vesel baze, ki jo bo uporabljal po potrebi
20 zavodov nam je na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, oz. to, da nameravajo začeti bazo podatkov uporabljati v kratkem, oz. da so jo že pred uradnim zagonom, odgovori pa so v svoji konkretnosti močno variirali. Tu je treba izpostaviti največjo bolnišnico v državi, UKC Ljubljana, od katerega smo dobili zgolj medel odgovor, da so veseli, da je prišlo do realizacije omenjene baze, ki jo bodo "uporabljali skladno z možnostmi in potrebami". Izrazili pa so prepričanje, da bo v kratkem uspelo več javnih razpisov, ki jih vodi MZ, "tako da bi lahko večina uporabljenih materialov tudi UKC Ljubljana nabavljal po tej poti po čim nižjih cenah". Kako velike bodo torej potrebe in možnosti UKC-ja Ljubljana, da uporabi bazo, bomo videli sčasoma. A zadnji odgovor bolj nakazuje na to, da bodo počakali, da delo zanje opravi ministrstvo. O dosedanjih pogodbah z dobavitelji oz. na druga vprašanja niso odgovorili.

Bolj konkretni so bili v UKC-ju Maribor. "Primerjavo cen s skupno bazo cen smo začeli takoj, ko je bila dostopna na spletnem naslovu. Trenutno smo v fazi preverjanja 4.468 artiklov," so pojasnili in dodali, da primerjave cen z drugimi zdravstvenimi zavodi izvajajo že od leta 2013.

Ker smo vprašanja pošiljali na prvi uradni "delovni " dan aplikacije (20. februar, op. a.), so iz posameznih bolnišnic, npr. psihiatrične bolnišnice (PB) Vojnik, opozorili, da vsi podatki še niso popolni in da jih bolnišnice še pošiljajo (bolnišnice lahko podatke pošiljajo še do 7. marca), tako da bodo začeli bazo dejavno uporabljati, ko bodo dobili potrdilo upravljavca baze, da so vsi podatki v redu.

Iz PB-ja Begunje so ob tem znova opozorili, da je zmotno razmišljanje, da bodo odslej zdravstveni zavodi lahko kupovali zdravstvene materiale po najnižji ceni iz skupne baze cen. Tu namreč pride do nekoliko absurdnega položaja. "Javni zdravstveni zavodi so zavezani k spoštovanju zakona o javnem naročanju in bodo v konkretnem razpisnem postopku od ponudnikov izbrali najugodnejšega, ki pa ni nujno ponudnik najnižje cene iz skupne baze cen," so pojasnili v PB-ju Begunje. Tudi dokler javni razpis ministrstva za zdravje za določene artikle ne bo končan, so bolnišnice in zdravstveni domovi še vedno prepuščeni lastnemu naročanju in posledično zaradi manjšega obsega naročil potencialno obsojeni na višje cene.

Druga težava je, opozarjajo v PB-ju Ormož, da je treba biti pozoren na velikost popusta in datum poročanja, saj lahko nekdo poroča starejšo ceno, če ni imel dobave v novejšem obdobju in je vmes prišlo do spremembe cene.

Baze v času pisanja odgovorov še vedno niso začeli pregledovati v PB-ju Idrija, PB-ju Ormož (pojasnili so, da imajo z dobavitelji sklenjene štiriletni okvirni sporazum, znotraj katerega jim vsako leto pošljejo nova povpraševanja in izberejo ponudnika na razpisu. "Kot naročnik se PB Ormož z okvirnim sporazumom ne zavezuje, da bo naročil točno določeno količino zdravil, saj je ta zanj v tem trenutku vnaprej objektivno neugotovljena," so pojasnili) in PB-ju Vojnik (ker še preverjajo pravilnost podatkov). Nekatere bolnišnice, npr. Jesenice, Onkološki inštitut, Ptuj, Valdoltra in Zdravstveni dom (ZD) Adolfa Drolca so cene začele preverjati še pred uradnim zagonom aplikacije.

So se že spravili nad pogodbe
Večina bolnišnic, 14 od 23, ima tudi namen pregledati svoje pogodbe z dobavitelji in ob večjih odstopanjih oblikovati nove, nekatere pa pogodbe že pregledujejo.UKC Maribor je tako posamezne dobavitelje že pozval k znižanju cen in za žilne opornice dosegel znižanje, ki bo na letni ravni okvirno prineslo 33.000 evrov prihranka brez DDV-ja, so zapisali. SB Ptuj prav tako že poskuša doseči ugodnejše anekse, enako SB Novo mesto, v SB-ju Celje pa nameravajo letos obnoviti večino pogodb z dobavitelji.

Na Univerzitetni Psihiatrični kliniki Ljubljana v zvezi s tem niso podali nobenega odgovora, v ZD-ju Adolfa Drolca pravijo, da cene sproti spremljajo in je to podlaga pri pripravi novih razpisov, v ZD-ju Ljubljana osnove za razdrtje pogodb nimajo, so zapisali, iz PB-ja Vojnik pa so sporočili, da baza cen ne more vplivati na pogodbena razmerja z dobavitelji in da jim sklenjeni okvirni sporazumi omogočajo, tako kot PB-ju Ormož, sprotno prilagajanje. Okvirni sporazum imajo prav tako sklenjen v UKC-ju Maribor, dodatne klavzule imajo v svojih pogodbah tudi na Jesenicah. V sežanski bolnišnici so ob tem poudarili, da bi si želeli podobne aplikacije na ravni EU-ja.

Redki sodelujejo med seboj
Po sklepu vlade iz leta 2015 so vse bolnišnice, ki jih je ustanovila država, zavezane k izvedbi skupnih javnih naročil na področju zdravstva, so pojasnili v PB-ju Idrija. Tako so vse vprašane bolnišnice že sodelovale v razpisu za zdravila, ki prihaja h koncu, sodelujejo v vseh tekočih in bodo sodelovale tudi v vseh prihodnjih razpisih MZ-ja. Edina izjema je ZD Ljubljana, kjer se pri naročanju zdravstvenih artiklov niso povezali ne z MZ-jem ne z drugimi zavodi, prav tako niso navedli, da bi sodelovali pri katerem koli drugem javnem naročilu. Več bolnišnic je namreč vključenih tudi v javna naročila ZZdrZS-ja za npr. telefonijo, medicinske pline, energetiko …

Se pa ločeno od tega SB Ptuj in SB Murska Sobota dogovarjata za skupno javno naročilo za kolčne in kolenske proteze, SB Jesenice in SB Novo mesto pa izvajata skupni razpis za nakup laboratorijske opreme. V SB-ju Slovenj Gradec so navedli, da sodelujejo z drugimi zdravstvenimi zavodi, a konkretno niso napisali, s katerimi in na katerih področjih.

V SB-ju Jesenice so dodatno pojasnili, da so 13. 12. 2016 organizirali delovni sestanek predstavnikov vseh nabavnih služb slovenskih bolnišnic, ki so pozvali MZ, naj zavode seznani s stanjem odprtih postopkov javnih naročil, se dogovorili o medsebojni izmenjavi informacij o pogodbenih cenah medicinske opreme, blaga in storitev in o izvajanju skupnih javnih naročil za določene artikle. "Ministrstvu za zdravje je znan tudi naš predlog združitve podpornih služb gorenjskih bolnišnic (med drugim tudi nabavnih služb), saj manjše bolnišnice ravno zaradi ekonomije obsega marsikje dosegamo pomembno višje cene od večjih," so pristavili.

Na naše zadnje vprašanje je deset bolnišnic odgovorilo nikalno in zaradi uvedbe nove podatkovne baze ne nameravajo reorganizirati delovnih mest. Preostale bodo to uredile na različne načine. Na Onkološkem inštitutu bodo, ko bodo zavodi imeli možnost uvoza podatkov v svoje sisteme, nadgradili lastni informacijski sistem in delo organizirali tako, da bo mogoča učinkovita primerjava podatkov v kateri koli fazi nabave.

V novogoriški bolnišnici poudarjajo, da so pomembnejši sledenje podatkom in korektivni ukrepi, ki bodo sledili ugotovitvam. V ptujski bolnišnice poudarjajajo potrebo po kadrovski okrepitvi, novega analitika bodo zaposlili v Novem mestu, nekaj bolnišnic pa bo optimiziralo delovni proces.

Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
Druga Švica
# 28.02.2017 ob 06:22
"Bolnišnice že primerjajo cene in prečesavajo pogodbe z dobavitelji ..." .... ŽE??? ..... ŠELE!!!!
čofotalček
# 28.02.2017 ob 06:23
ŽE?
Bi bilo bolje zapisat šele zdaj. "ŽE" bi lahko napisali v prejšnjem stoletju.
bluppo
# 28.02.2017 ob 08:05
Meni kot koristniku zdravstvenih storitev nekaj ni jasno:

1. vplačujemo v enotno zdravniško blagajno
2. imamo enotni zdravstveni sistem v katerega so vključene vse bolnišnice in zdravstveni domovi
3. zdravniki dobivajo plačo iz iste vreče (proračuna)
4. delovanje zdravstvenih ustanov se financira iz iste vreče (proračuna)
5. zdravniki imajo vsi enotno pogodbo o zaposlitvi
6. itn.

Zakaj nimamo centralnega državnega nabavnega centra za medicinsko opremo in pripomočke ampak dovolimo bolnišnicam tolikšno avtonomijo pri tem? To je kot bi v eni veliki tovarni imel vsak oddelek svojo nabavno službo, ne pa centralno nabavno pisarno. Kupec bi bil večji, kar bi moralo pomeniti večje popuste, manj bi bilo možnosti prinašanje okoli s strani dobaviteljev itn.
aless70
# 28.02.2017 ob 08:23
Aha...
In kakšna so pravila primerjanja, ukrepi in odgovornost???
.
Kar se mene tiče in kar poznam delovanje našega JS gre to namreč lahko tudi takole:
A: Ej Dragan, dej puglej kolk u bolnici XX plačujejo za stente?
B: Šef, tuki piše, da plačujejo 765 € po komadu.
A: Kok pa mi plačujemo?
B: 487 €
A: Dobr, mamo še lufta!

Driiiiiinnnn, driiiinnnnnn ... ...šef kliče po telefonu:
A: A sem dobil firmo XX-medical.
C: Si, prego?
A: Dejte mi Karlota!
D: Carlo qui, prego?
A: Kje si Karlo, mona?
D: A lejga carja, kje si šefe?
A: Tuki, dobr gre. Ampak, pusluš zdej: te stente, ki nam jih tvoja firma lifra co čist prepocen, druge bolnice plačujejo bistveno več tako, da mamo še plača za dvignt ceno.
D: Kaj predlagaš?
A: Recmo tm 764 € po komadu bi šlo še skoz.
D: OK, dobr, nasledna dobava bo po taki ceni. Zmeneno.
A: Fajn. Razliko pa kot običajn, na moj račin, sej veš....
D: Šefe, Itak, ni problema - sej zmer dobr delamo.

Za naivneže - tako to gre po priročniku: "Javna naročila za telebane."
Davkoplačevalcem, pa dodatni "prispevki" za zdravstveno blagajno , ki bodo povprečne čakalne doba znižali z 185 na 179 dni.
.
Ljudje, v Sloveniji delujočega (180 dni čakalne dobe ni delujoč sistem) javnega "brezplačnega" zdravstvenega sistema - za tiste, ki nimamo vez - že nekaj časa ni več.
Ja, zdravje je najpomembnejše, sploh v Sloveniji - če resno zboliš tukaj se ti ne piše dobro.
samba
# 28.02.2017 ob 06:51
Tisti ki je navajen krasti in goljufati to počne vse življenje.Tisti ki odločajo bodo že našli način kako dobiti denar od dobaviteljev.
gesan
# 28.02.2017 ob 07:38
Bolnišnice že primerjajo cene in prečesavajo pogodbe z dobavitelji
........................................
..........
Že?
A to pomeni ,da ste dosegli kakšen hitrostni rekord?
Ampak, bolj mene zanima kaj bo sedaj z tistimi, ki so na takšen način ropali naše skupno premoženje!?!

Da se ne bo zgodilo, da boste imeli na koncu izgovor, da je nekaj "že" zastaralo!?!
mile952
# 28.02.2017 ob 08:36
A sedaj bodo pa tisti, ki so trpali v svoje žepe. ker se je država odločila, da so cene pregledne med zdravstvenimi organizacijami, postali kar naenkrat pošteni? Pa kje živite? Še naprej bodo prišli do svojega dela pogače, pa če se vse postavi na glavo. Brez da se odstrani od odločanja klika, ki je do sedaj delala škodo, se cene ne bodo znižale, prej se bodo prilagodile na najvišji ravni. Ljudje so neverjetno inovativni, da dobijo tisto, kar jim ne pripada.
janez33
# 28.02.2017 ob 08:35
Če bi to napravili pred 15 leti bi bilo prepozno! Davkoplačevalce zanima kje je denar ter koliko ljudi je umrlo zaradi tega, npr. v čakalnih vrstah, saj je bilo posledično ogromno manj denarja zdravljenje ali pa je to bilo manj kvalitetno. Tisti,ki so to omogočali in počeli lahko imajo marsikoga na vesti.
Guliarth
# 28.02.2017 ob 06:29
Bolje pozno kot nikoli?
Koliko smo pa v tem času razdajanja izgubili in kdo je največ pridobil?
dStroj
# 28.02.2017 ob 07:47
Bojo mal prečesal cene, zmagoslavno napovedal, da so prišparal 937,34€ in to bo to...
Godfather11
# 28.02.2017 ob 08:24
To je samo za naiven folk. Ve se kdo je desetletja kradel in zakaj. Tole bi morali napraviti pred 25 leti kot v vseh urejenih državah. Naj kdo izračuna v katerih davčnih oazah so milijarde. In potem pa se občasno najde kako skrivnostno podjetje npr. iz Lichtenstajna ali Cipra, ki na veliko investira ali kupuje izropano državno lastnino.. In se vsi sprenevedajo, mediji vodeni s strani kapitala pa nimajo interesa oz ne smejo preveč raziskovati. Psi lajajo, karavana gre dalje.. Še kar nekaj takšnih peskovnikov za odetkenje denarja je ostalo na pogorišču izropane države, zato pa nas države vzhodnega bloka prehitevajo po desni.. Tudi o tem se molči..
judoka
# 28.02.2017 ob 09:08
Lol, prav zasmejal sem se. Nekaj kar je vsakemu s.p. ju jasno prvi dan obratovanja je za uporabnike javnih sredstev cel uspeh za katerega potrebujejo 25 let.
artoum
# 28.02.2017 ob 08:32
*sosednji članek pa, da fides spet grozi s stavko.......
artoum
# 28.02.2017 ob 08:30
Bolnišnice že primerjajo cene in prečesavajo pogodbe z dobavitelji

hahahaha ojoj se norca delajo. tudi ministerstvo ni ukrepalo nič.
smallbudget
# 28.02.2017 ob 08:24
in se po potrebi pogajali za nove cene.

Vedno se je treba pogajati za boljše pogoje. Ne samo po potrebi.
Se vidi, da v teh zavodih sedijo slabi tržniki, menedžerji in priskledniki.
smr3k4
# 28.02.2017 ob 07:47
Centralizirati nabavo na ministrstvu.
5-RA
# 28.02.2017 ob 09:40
In kdo bo ta register primerjal s kakšnim tujim? Lahko da bodo cene že v registru 5x višje kot v Avstriji, na Poljskem...?
Ne verjamem, da bi se bivši udbovci odpovedali požrtijam iz bogatoobložene mize davkoplačevalcev.
semaino
# 28.02.2017 ob 09:27
Za norca nas imajo spet, kot, da so oni nabavljali racionalno do sedaj in sedaj bodo se bolj.

Vsi direktorji in vse nabavne sluzbe bi morali zamenjati, do zadnjega skoraj. To so vse rak celice nase druzbe in nasih bolnic.

Obstajajo veliko bolj sposobni in veliko bolj posteni od teh pokvarjencev do sedaj.

Ce bi ziveli v demokraciji in bi ta marioneta od milanove vlade res v sluzbi ljudi, bi NPU in policija takoj udarila v nabavne sluzbe, pa bi ti fantici zapeli kot lastovke spomladi.
visoki
# 28.02.2017 ob 13:18
dokler direktorji delajo s našim denarjem jih ne briga koliko stane
xes
# 28.02.2017 ob 11:56
Po moje bi moral it kdo sedet ....
staggerlee
# 28.02.2017 ob 10:18
In za to so rabil eno hebeno excel tabelco. Ni čudno, da je minilo že 20 let.
Treblinko
# 28.02.2017 ob 09:25
Tipično slovensko - za nazaj ne bo nihče odgovarjal oz šel pred sodnika, tudi če se bo ugotovilo, da so bil material in dodatki preplačani za 100x..

Hypocrisy all the way!
petrap
# 28.02.2017 ob 09:06
In zdaj nekateri pričakujejo, da bodo dobavitelji poenotili cene zdravstvenega materiala za bolnišnice tako, da bodo te plačevale za material manj kot so dosedaj. To so zelo naivna pričakovanja. Cene bodo najbrž res izravnali, vendar bodo enotne cene za večino bolnišnic višje od tistih, po katerih so plačevali dosedaj. Monopolne razmere so razlog za to. Zdravstvene materialov namreč ni mogoče uvažati neposredno, temveč le prek pooblaščenih veledrogerij. Na ta način je konkurenca zelo omejena. Povsem logično je tudi, da se te veledrogerije kartelno dogovarjajo za cene podobnih artiklov, ali pa si, kar je še preprosteje, razdelijo trg.
Ministrstvo za zdravje bo pa, tako izgleda, postalo nabavni servis za bolnišnice, tako, kot je že servis za novogradnje. In že dolgo vemo, kako "učinkovito" je pri tem.
kaj podobnega ne boste našli po svetu.
sosman
# 28.02.2017 ob 08:03
Potrebno bo optimizirat provizije in natuhtat nove načine spravljanja denarja iz ustanov, to je najbolj pereč problem zdaj.
KLIPAN
# 28.02.2017 ob 10:48
Doktorji, diplomirani ekonomisti, magistri....so torej po ČETRT STOLETJA ugotovili to, kar bi vsakemu s.p.-ju z dokončanimi štirimi razredi osnovne šole bilo nekaj samoumevnega že pred začetkom poslovanja????!!!!!!!!!

Dragi Slovenci, res me zanima kdaj boste končno ugotovili, da problem niso Metelkovci, istospolni, begunci, "južnjaki".......pač pa naša klena Slovenska kravatarska elita, ki nam je pokradla miljarde in miljarde.
Resnično se bojim, da vam to nikoli ne bo jasno.

Enako je po celem svetu.
Kravatarske elite sprožajo vojne, bratijo se z šeriatskimi islamisti, skrivajo denar v davčnih oazah, svinjajo okolje, izogibajo se davkom.......mi pa se prepiramo o beguncih in ostalem, oni pa se nam smejijo.
Mi smo totalni bebci!
djadja
# 28.02.2017 ob 09:53
Preprosta rešitev za izdelke, ki jih ponujajo morajo obstajat standardi EN .... če jih najcenejši izdelek izpoljnjuje standaru se naroči najcenejši izdelek, če nabavnik kupi dražjega od najcenejšega razliko pokrije sam... pa bo red...
gesan
# 28.02.2017 ob 07:44
M 48
# 28.02.2017 ob 06:59
Slovenija, moja dežela za v rubriko " verjeli ali ne, pa je res". Pravijo, da se z minimalno plačo ne da preživeti, pri nas je pa polovica na minimalcu in vsi lepo živijo, zanimivo?
.........................
Ogromno je takih, ki niti tega nimajo!
Vidim pa, da nendo ni razumel tvojega pisanja.

Ampak, kaj pa naj naredijo?
A naj crknejo?

To je glih tak kot, da bi se prasci, ki so krivi za potop barke reševali na rešilnem čolnu, ti pa bi najprej obravnaval tiste, ki se pri plavanju poslužujejo iznajdljivosti, da rešijo svoje življenje, življenje svojih otrok...

Drugače pa res, tudi meni ni jasno od kod denar, ko gledaštrgovinska shizenja, ko gledaš s kakšnimi avti se vozijo...

Ampak, še enkrat ampak: "učili so me, da se vsaka stvar čisti in pere od zgoraj navzdol.
Torej, bi bilo pošteno do folka, da se začne kriminalna umazanija najprej čisti zgoraj in se potem čisti navzdol.

Drugače, ne bo nikoli čisto!
firtoh
# 28.02.2017 ob 16:44
Mene bolj zanima kam je šla razlika,v povprečju 400%?Al 50:50 oz drugače?Kdo vse visi na MZZ in sodeluje pri naročilih,ter kakšno je njihovo osebno premoženje?Take čisto normalne stvari me zanimajo
sammy13
# 28.02.2017 ob 12:16
ŽE? Že primerjajo cene in prečesavajo pogodbe z dobavitelji? Pa kdo je tu zdaj munjen?

Vsaj 20 let prepozno.
ZETAC
# 28.02.2017 ob 10:39
Krasen primer demokratičnega socializma v zdravstvu - državni denar, demokracijo si pa vsak lahko predstavlja po svoje, zakonodajo pa prikoritnikii že spišejo tako, da bo na koncu nasrka samo raja.
rdečinavijač
# 28.02.2017 ob 10:38
po 25-tih letih samostojnosti. Bravo!
Skippy
# 28.02.2017 ob 10:19
@aless70
odlično zapisano. Ampak po komentarjih sledeč še kar ne razumejo sistema. Seveda na koncu ne bomo plačali manj, niti čakalnih vrst ne bo manj. Ampak ljudje še kar verjamejo ...
Alorius
# 28.02.2017 ob 10:08
Že??????????????????????????????????
25kur
# 28.02.2017 ob 09:49
ŽE..., banda komercjalištična
Puma
# 28.02.2017 ob 07:53
Volk dlako menja, narave pa nikoli. Cene so že preverjene, vsi bi morali kupovati pri najboljšem ponudniku. Mi smo res nesposobne ovce.
janko61
# 28.02.2017 ob 16:00
Bo kaj drugače ???

Nič in še enkrat nič !!!!!

Nam bodo prikazali kako so nekaj prišparali Zmenili se pa bodo tako ali drugače lepo pod mizo.

Tako je, če se doktorji gredo ekonomijo.

Za naš denar se šolajo, za naš denar hočejo imeti ordinacije, za naš denar imajo bajne plače in potem za naš denar še stavkajo. Vseskozi se pa delajo pametne.

Ko bi bili vsaj tako pošteni, da bi tudi hišnikom, medicinskim sestram čistilkam dali kaj od pogače. Ne oni hočejo vse zase.
Banda kravatarska pokvarjena
Alorius
# 28.02.2017 ob 10:34
Bistvo jev tem da nima kaj vsaka bolniščnica in ZD naročat zdravil, centralizirano naročanje bi moralo bit, to pomeni večje nabave, večji rabati, in najboljših 5 tržnikov not vržt in jih dobro plačat da delajo prihranek!
Skippy
# 28.02.2017 ob 10:17
Joj, sedaj bodo za pesek v oči množicam nekje prišparali 100.000 evrov, v tem času pa bodo drugje šli mimo milijoni. Tako pač je, če upravljaš z 2000 milijoni "nikogaršnjega" denarja.
valcek2010
# 28.02.2017 ob 09:20
pesek v oči
ali nadenemo si maske,

verjamete po vsem tem kako nads grdo vozijo za nos,celotna javna uprava z vsemi priseski,

ne pozabite da vse imajo nadzor politične stranke, nad državo občine, ZPIZ, proračun, DARS, državne firme, DUBT,javne ustanove, pač tam kjer se obračajo denarci, veliki denarci

in v zdravstvu se obračajo veliki denarci
kaj mislite da bo šel profit nazaj v proračun in pospešitev vrst,
ali bodo ponudniki postopma dvigovlai cene, da pridejo na zeleno vejo , znajo se prilagajat sistemu da ga lupajo
ali pa bodo navili cene da bomo pol vsi srečni da vse bolnice jemeljo za sisto navito ceno, in noviarji srečni da jim je uspelo jalovo delo?

poštenje v tej državi je umrlo z osamovojitvijo
KunteKinte
# 02.03.2017 ob 07:33
prvo naj bolnišnice očistijo svoje nabavne službe.. in gnila jajcamed njimi
aless70
# 28.02.2017 ob 18:12
@visoki
dokler direktorji delajo s našim denarjem jih ne briga koliko stane


To pa ni res.
Še kako jih briga kaj koliko stane!
In stati mora ČIM VEČ - saj toliko pameti pa imajo, da si znajo izračunati, da XX% provizije od 100 je manj kot XX% provizije od 200.
Davkoplačevalci itak vedno vse plačajo.
uiophjk
# 28.02.2017 ob 18:11
Toplo priporočam ogled pričanja Dr. Marka Noča pred parlamentarno komisijo o stentih (on je zaslužen za to, da je nastala razlika v ceni 82%):

http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-preiskovalnih-komisij/174453816

Iz povedanega je tudi jasno, da se dobavitelji ne bodo kar tako odpovedali svojim maržam in da bo tale seznam služil kvečjemu maščevanju nad tistimi, ki prepoceni kupujejo.
QUENDI
# 28.02.2017 ob 11:08
....?????....in kje je tista o dobrem gospodarju.....kako je pa z odgovornostjo.....
oleander
# 28.02.2017 ob 10:55
Pohvalil bi novinarja Ceboklija za prispevek.
Le tako nadaljujte, tudi detel izvrta luknjo v deblo z vztrajnim ponavljanjem.
Skippy
# 28.02.2017 ob 10:42
@rdečinavijač
in kaj točno ti ta tabela pomaga? Sedaj bodo tisti, ki so plačevali manj, plačali malo več; oni ki so plačali več, pa bodo plačali malo manj. Srečali se bodo na sredini. Končni prihranek bo mizeren, toliko da bodo lahko rekli, da nekaj so prihranili.
valcek2010
# 28.02.2017 ob 10:40
v slovnije pomeni priporočilo , da se ga ne držiš....
ker je samo priporočilo ni uzakonjeno in pol dela vsk po svoje
mogli bi še narediti register vse h zdravstvenih domo, bolnic, itd itd
in imet nadzor katere uporabljajo nov sistem in katera še ne
pol pa na zagovor in kazan kr direkt od plače...
KLIPAN
# 28.02.2017 ob 10:51
@Skippy
"Tako pač je, če upravljaš z 2000 milijoni "nikogaršnjega" denarja."

V slovenščini tej številki rečemo dve milijardi.
bluppo
# 28.02.2017 ob 10:47
Preprosta rešitev za izdelke, ki jih ponujajo morajo obstajat standardi EN .... če jih najcenejši izdelek izpoljnjuje standaru se naroči najcenejši izdelek, če nabavnik kupi dražjega od najcenejšega razliko pokrije sam... pa bo red...

To lahko delaš bi betonu za novogradnjo. Pri zdravstvu pa taka "racionalnost" ponavadi ni najbolj smotrna. Tudi če oba izdelka ustrezata nekemu standardu se lahko zelo razilikujeta. Dražji je lahko npr enostavnejši za vgradnjo, se boljše obnese na dolgi rok, ga telo zaradi prilagojene površine bolje sprejme in mora bolnik manj časa biti na imunosupresivih ipd. Dejansko na materialu za "vgradnjo" bi morali najmanj šparati in vzeti najboljšega med vsemi, da je najmanj problemov z njim in da ga ni treba zamenjati čez par let.

Včasih oz. kar velikokrat pri poslih, kjer je potrebna vgradnja (pa naj bo to kirurgija, električne inštalacije ali kaj drugega) poceni vgradni del ne pomeni, da bo cela investicija ugodna. Če moraš zamenjati že vgrajeni del, še posebno če moraš za zamenjavo nekaj "sesuti" hitro postane očitno, da je šparanje na takih komponentah napačno delovanje.
Knight Kant
# 01.03.2017 ob 11:06
Ne vem, če bodo v vsakem primeru znaii narediti tako, kot jim bodo naši vsesplošno razgledani in izobraženi novinarji kasneje zabelili, da bi bilo prav.

Pri kolčnih protezah nam naša najraziskovalnejša novinarska ekipa, ki je zaradi šutingsešnov za potrebe svoje raziskave prepotovala celo severno Evropo, nikoli ni znala pojasniti, ali gre pri različno dragih ortopedskih pripomočkih za identične ali zgolj enakonamenske izdelke, Tržne zakonitosti noso pomembne, važna je zgolj enotna, predpostavljam da najnižja nabavna cena.

Sedaj nas v drugem primeru prepričujejo, da zamenjava biološkega zdravila za njegov občutno cenejši "generik", ne pride v poštev. Za dokaz svojega prav so tudi tokrat našli eno severno državo, kjer menda ravnajo drugače. Zanimivo, da se tokerat niso obrnili na svoje vire s Finske ali Švedske, ampak so se dokaze odločili iskati na Norveškem. Kako pa imajo to urejeno v zdravstvenih sistemih drugih držav? Ja, saj vem, za naše novinarske "raziskave" je dovolj en odmeven primer :)
ata
# 28.02.2017 ob 08:00
@smr3k4: Centralizirati nabavo na ministrstvu.

Ravno obratno: Državo ven iz zdravstva!
Kazalo