Zdravje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 32 glasov Ocenite to novico!
Naša super hrana (uradna fotografija)
Na začetku bosta v kampanjo vključena mesarstvo in mlekarstvo, sledila bosta še sadjarstvo in zelenjadarstvo. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo
Židan, pozeba, sadovnjak
Kmetijsko ministrstvo na čelu z Dejanom Židanom bo h kampanji prispevalo 1,5 milijona evrov. Foto: BoBo
Izbrana kakovost
Treba je biti pozoren na dve različici znaka. Levi označuje, da je Slovenija država predelave, desni pa, da je Slovenija država pridelave in predelave. Živila obeh inačic pa se morajo držati vseh predpisanih standardov. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo
Perutnina
Novi standard še ne pomeni, da je bila perutnina prosto rejena, je pa vsekakor "osvobojena" marsikaterih hranil in razmer, ki so jih ptiči primorani prenašati. Foto: BoBo
       Proizvajalci preprečujemo pojav bolezni z dobro oskrbo živali, dobro proizvodno prakso in primernimi razmerami, kot so ustrezna temperatura hlevov, kakovosten nastil, visoki higienski standardi, primerna gostota hlevov in drugo.       
 Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutnine, o tem, kako ohranjajo zdravje perjadi brez množične uporabe antibiotikov
Govedina
Nekatere mesnice v trgovinah so kupce zavajale z navedbami v vitrini. Kršilci so meso označili kot slovensko, čeprav je bilo iz tujine. Foto: EPA
Shema
Seznam krmil, ki jih rejci perutnine ne bodo smeli uporabljati (pa so zakonsko dovoljena). Prvi del. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo
Shema
Seznam krmil, ki jih rejci perutnine ne bodo smeli uporabljati (pa so zakonsko dovoljena). Drugi del. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo
Briške češnje
Briških češenj se po Sloveniji proda veliko več, kot jih dejansko zrase v Goriških brdih. Shema se bo proti pojavu borila z obvezno sledljivostjo vse do izdanega računa. Foto: Mojca Dumančič
esvac
Prodaja veterinarskih antibiotičnih pripravkov za prehrani namenjene živali (v tonah). Slovenija je med državami z daleč najnižjo porabo. Foto: esvac

Dodaj v

Je "Naša super hrana" res tako super?

Še ena kampanja za domačo hrano
21. december 2016 ob 14:24
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Slovenski pridelovalci hrane so se združili v okviru sheme Izbrana kakovost, ki zagotavlja poreklo, sledljivost in višje standarde. Država jo promovira pod geslom "Naša super hrana". MMC je preveril, kakšna je razlika med običajno in "super" hrano.

Kmetijsko ministrstvo je pred dnevi začelo kampanjo za promocijo slovenske hrane, imenovano "Naša super hrana". Z njo razširja ozaveščenost o novi shemi kakovosti Izbrana kakovost - Slovenija, podvigu slovenskih pridelovalcev in predelovalcev. Vsi skupaj sporočajo, da je Slovenija kraj, kjer se pripravi veliko zelo dobrih, kakovostnih živil, tako zaradi krajevnih posebnosti in majhnosti kmetij kot zaradi raznolikega podnebja in drugih naravnih danosti.

Takšnih kampanj, ki pozivajo k nakupovanju lokalno pridelane in predelane hrane, je bilo že precej. Kupujem slovensko, Kupujmo domače, Bodimo pozorni na lokalno poreklo ... A te so bile razdrobljene, pobudniki so bili ali posamezni sektorji ali samo ministrstvo za kmetijstvo. Ta pa je prva, v kateri se združujejo vsi sektorji pridelave, predelave in promocije/prodaje hrane - in vsi k njej tudi denarno prispevajo. Po navedbah ministrstva bo v okviru treh let trajanja vsaka stran pokrila za okoli 1,5 milijona evrov.

Kaj pomeni značka na etiketi
V osnovi gre za značko, ki bo prilepljena na izdelke na trgovinskih policah; kot 'bio', 'eko' in kopica že obstoječih. Kupcu bo zagotavljala, da je bilo živilo pridelano in predelano v Sloveniji in da ni prepotovalo več kot določeno število kilometrov. S krajšanjem verige od izvora do potrošnika se ohrani več okusa in več pomembnih sestavin. V kampanji navajajo primer češenj, ki ob obiranju vsebujejo okoli 6 miligramov vitamina C na 100 gramov sadja, po tednu dni pa 2,5 miligrama. Poleg tega je potrebnih manj kemikalij za daljšanje roka trajanja in manj zamrzovanja. Potrošnik bo lahko na izdelku videl, kdo ga je izdelal in od kod so surovine, kmet pa bo imel na voljo informacije, kje je bil prodan. Blago je sledljivo "od vil do vilic", zagotavljajo na ministrstvu.

Živilo bo podvrženo višjim standardom kakovosti od tistih, ki jih zahteva država. Živali denimo ne bodo smele prejemati določene vrste krme, ki jih po zakonodaji sicer lahko, ob prejemanju antibiotikov pa se bo čas do zakola podaljšal itd. Takšne višje standarde, navaja ministrstvo, so določili za vsak sektor posebej v njem sodelujoči oziroma "reprezentativna skupina" določenega sektorja. Standardi so vidni v javno objavljenih specifikacijah. Za zdaj sta luč dneva ugledali prvi dve, za mleko in mlečne izdelke ter za goveje in perutninsko meso. Ti dve področji namreč sodelujeta že letos, v prvem letu kampanje, prihodnje leto se pridružuje sadje, leta 2018 še zelenjava.

Za sadje je specifikacija še v obliki predloga.

Sistematična in redna kontrola
Vsi sodelujoči pri- in predelovalci bodo podvrženi sistematičnim, rednim pregledom, ali res sledijo vsem smernicam in pogojem. Torej, poleg dnevne (veterinarske) inšpekcije bodo certificiranci prejemali še obiske naslednjih treh družb oz. institucij: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. Certifikate bodo obnavljali enkrat letno. Ob tem na ministrstvu zagotavljajo, da je sistem nadzora nad proizvodnjo hrane v Sloveniji "že zdaj zelo dober" oziroma da spada med boljše v Evropski uniji.

Kako je s perutnino
Ker so piščančjerejci svoj del že javno predstavljali, na njihovem primeru poglejmo, kaj značka v resnici pomeni. Če ima kilogram piščančjih prsi na polici značko Izbrana kakovost - Slovenija, pomeni, da je bil piščanec v Sloveniji izvaljen, rejen, zaklan in razkosan. Tako se načeloma ne more zgoditi lanska afera, v kateri so inšpektorji odkrili goljufive mesarje. Ti so zavajali, da je meso slovenskega izvora, a je bilo pri nas zgolj razsekano ali zapakirano. Prevar je veliko tudi zato, ker ima Slovenija na tem področju zelo nizko samozadostnost; le 20 odstotkov svinjskega mesa je dejansko domačega.

Prevoz žive perutnine je dovoljen v polmeru največ 200 kilometrov, imena rejcev morajo biti navedena vse do etike posameznega kosa v maloprodaji, kar morajo voditi natančne evidence, zahteva specifikacija.

Česa vse ne smejo jesti
Posebej dolg je seznam za perutnino nedovoljenih krmil. Rejci navadno pripravljajo zelo različne mešanice krmil, glede na to, kakšen je njihov cilj pri vzreji. Pri tem uporabljajo raznolike sestavine, vse od morskih sadežev, žit do beljakovin živalskega izvora. Ravno to je ključen poudarek specifikacije za perutnino: krmni obroki za piščance ne smejo vsebovati živalskih beljakovin.

Še nekaj drugih krmil, ki jih piščanci pod značko ne smejo jesti (preostali pa jih lahko): krompirjevi olupki, kavne luščine, tropine citrusov, olje iz ribjih jeter ter ribja moka, zgoščeni ribji sok, kozice. Seznama še ni konec: perjad ne sme uživati beljakovinskih proizvodov fermentacije mikroorganizmov, ki so zrasli na zemeljskem plinu; pa moke iz prašičje krvne plazme, prašičjega hemoglobina, hidroliziranih živalskih beljakovin ter želatine.

Za goved je seznam skoraj povsem enak, imajo pa govedorejci še en pogoj: živini morajo v obrokih zagotavljati vsaj polovico voluminozne krme, torej raznih vrst sena. Tudi za goved velja maksimalna prevozna pot v polmeru 200 kilometrov od izvora, prevoz pa ne sme trajati več kot osem ur.

Antibiotiki zgolj za bolezni
Posebej so se v specifikacijah posvetili rabi antibiotikov, ki je v reji zelo razširjena. Tako so izrecno zapisali, da je raba antibiotikov dovoljena izključno za individualno zdravljene živali, ki se mora izvajati pod veterinarskim nadzorom. Pri tem morajo upoštevati smernice za preudarno rabo zdravil, postopek pa dokumentirati in arhivirati.

Antibiotiki se pri reji pogosto rabijo zaščitno in v večjih količinah, dobijo jih vse rejene živali, da sproti pobijajo morebitne okužbe. Slovenija je v tem oziru v precej boljšem položaju, saj je glede na poročilo Evropske agencije za medicino med štirimi državami, ki so uporabo najbolj omejile.

"Visoki standardi kakovosti"
Enega izmed sodelujočih, Pivka perutninarstvo, smo povprašali, kakšna bo dejanska razlika med "običajnimi" piščanci (ter izdelki iz njih) ter tistimi, ki se bodo ponašali z značko Izbrana kakovost. Izkaže se, da vsaj v primeru tega podjetja razlike ni. "Visoke standarde kakovosti smo zagotavljali že pred pridobitvijo certifikata IK," so pojasnili. Že do zdaj namreč niso uporabljali živalskih proteinov v krmi, čeprav zakonodaja to dovoljuje, je za MMC zapisal predsednik uprave Janez Rebec. Prav tako njihova krma ni vsebovala drugih dovoljenih, a v novi specifikaciji prepovedanih krmil. Večina rejnih površin je od centrale oddaljena manj kot 30 kilometrov (v primerjavi z zahtevanimi 200) in vsi piščanci so lokalno vzrejeni, podvrženi dnevnim pregledom veterinarske uprave ter ostalih kontrolorjev.

"Proizvajalci mesa, ki prihaja na naš trg iz tujine, živali kupujejo na odprtem trgu in imajo za potrošnika nepreverjeno poreklo in kakovost," je zapisal Rebec.

Izplen kampanj
Pivka je torej že do zdaj izpolnjevala pogoje iz klasifikacije. V čem je torej smisel podviga? Ozaveščenost potrošnikov. Do zdaj so namreč sodelovali že pri več takšnih kampanjah in se priključili več različnim certifikatom kakovosti, a z omejenim izplenom. Za svojo znamko Pivški piščanec so pridobili dva; krmijo ga z lanenim semenom, njegovo meso pa se ponaša z vsebnostjo maščobnih kislin omega 3 - kot losos, torej. Tretji certifikat se nanaša na vsebnost selena - ta deluje kot antioksidant - pridobljen je bil leta 2013. Vse to je povezano z višjimi stroški, saj ohranjanje certifikata ob vseh kontrolah ni zastonj. Toda izplen je bil omejen.

"Želeli bi si, da bi kupci prepoznali kakovost. Certifikat Višja kakovost za Pivškega piščanca z omega 3 smo pridobili že leta 2008. Meso je na pogled in po okusu enako obstoječemu, zato smo javnost pospešeno informirali o koristih [za zdravje dod. av.], a učinek ni bil takšen, kot bi želeli."

V tujini je očitno nekoliko drugače. Rebec je spomnil na primer Velike Britanije, kjer so meso z omega 3 na trgu prvič ponudili letos (osem let za Pivko), mediji pa so o tem poročali kot o prvi svetovni pridobitvi in pomembni zdravstveni novosti.

Več pri javnem naročanju
Na medijski konferenci pred dnevi je kmetijski minister Dejan Židan predstavil še en vidik državne podpore podvigu. Že danes uredba o zelenem javnem naročanju, ki nalaga desetinski delež ekološke proizvodnje. Ministrstvo ima v pripravi prenovo uredbe na način, da bo moralo biti vsaj pet odstotkov živil iz sheme Izbrana kakovost.

Prevare in nižja kakovost
Na Češkem izvedena raziskava je pokazala, da so v vzhodnoevropske države izvožena živila pogosto slabše kakovosti kot tista za zahodnoevropski trg. Piščančje meso namesto svinjine, sedem odstotkov manj mesa v ribjih palčkah in podobno kaže na določene pasti uvoza hrane, ki jih je agrarni ekonomist Aleš Kuhar opisal z odmevnimi besedami: italijanski trgovec si marsičesa, kar najdemo na slovenskih policah, ne bi drznil ponuditi svojim kupcem.

Slovenija v svetovnem oziru
Tako je vprašanje, ali je ta hrana res "super", kot pravi ime kampanje, stvar mnenja oz. gledišča. V svetovnem pogledu utegne za marsikoga slovenska hrana biti res "super" zaradi velike podnebne raznolikosti in goste posejanosti z majhnimi kmetijami. Nekaj, kar je Kuhar pred leti poimenoval strukturna prilagojenost svetovnemu trgu, lahko pomeni višjo kakovost. Slovenija se tudi nasploh ponaša z višjimi standardi pri hrani, če se primerja z večino sveta zunaj Evropske unije. A za marsikaterega Slovenca, ki je zrasel na kmetiji in sam spoznal kakovost domače hrane, utegne "super hrana", kot jo je poimenovalo ministrstvo, pomeniti več ali manj to, da je zrezek nekoliko boljši od splošnih industrijskih standardov - ter da z nakupom podpira delovna mesta v okolici.

Video 1: Promocijski video akcije Naša super hrana



Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Sussudio
# 21.12.2016 ob 14:42
NI.
Praktično v vsaki državi so prepričani, da so njihovi pridelki najkvalitetnejši, njihova hrana najboljša.
Slovenec je prepričan, da vse kar prihaja iz tujine je "prešpricano s pesticidi", slovensko pa seveda nikakor ne...
Problem nastane ko Slovenec se malo druži z ljudmi v Avstriji ali Italiji in dojame, da je za njih slovenski proizvod tako kot za nas madžarski.
Seveda ni naključje, da smatramo mi madžarski proizvod za slabšega od hrvaških, srbskih... to seveda ne izhaja iz objektivnih dejstev, ampak iz bivšega jugoslovanskega lokal patriotizma.
Na isti način so v Srbiji zagledani v lastne pridelke in bolj spoštujejo makedonske kot pa bolgarske.
Ampak zgodba gre v nedogled. Dovolj je da se omejimo na oljke. V slovenski istri so prepričani da je njihova oljka nekaj prvovrstnega. Isto logiko imajo grki, isto logiko imajo v Toskani, isto v Apulji, isto v Španiji, prav tako isto v hrvaški Istri... In to velja enako za paradižnike, žitarice, jabolke...

Zgolj sad lokalne propagande in samozagledanosti.
fantasycamp
# 21.12.2016 ob 14:29
Mene najbolj skrbi da je zelenjava tako draga, kot da bi bila vsa EKO narejena.

V Merc ne moreš kupiti nič poceni razen zelja, vse kar je pa slovensko je pa že tako drago...

Kupujejo 3razredno hrano na meji, prodajo kot prvo klaso...
ti-ne
# 21.12.2016 ob 14:30
Tako je vprašanje, ali je ta hrana res "super",

________________

"Super hrana" je marketinški blef.
GeorgeB
# 21.12.2016 ob 14:38
Že kar nekaj časa, če se da, kupujem na malih tržnicah. Ni nujno, da so orto EKO pa je še vedno hrana boljšega okusa, od blizu in zagotovo bolj polnovredna, kot vsi artikli hyper produkcije v raznih veletegovinah.
Preprosto, je razlika in to občutna v kvaliteti.
josh k.
# 21.12.2016 ob 14:57
Vsekakor je bolje lokalna kot uvožena hrana. Če ne drugega, zaradi transporta.
josh k.
# 21.12.2016 ob 14:38
Minister Židan bi kampanijo raje poimenoval po sebi...naša židana hrana...jejte jo, pa boste židane volje...
samo.jst
# 21.12.2016 ob 14:45
EKO/BIO kmetijstvo in celotna naravnanost na najvišji standard hrane je potencialna tržna niša za slovensko kmetijstvo. Nimamo področij, da bi lahko konkurirali madžarom, nimamo klime, da bi lahko konkurirali J Italiji ali Španiji... če bi imeli pamet, bi naši politiki sprejeli zakon, da je promet/preprodaja/prenos/uvoz/... GSO in drugih spornih oblik kmetovanja v Sloveniji strogo prepovedana. Poleg izdelkov pa bi se dodatno tržil še turizem... vendar ne, mi bomo delali konkurenco Kitajcem in tekočim trakom...
Druga Švica
# 21.12.2016 ob 14:41
A sedaj ste začeli pa še po slovenski hrani pljuvati? Koliko ste pa dobili denarja od tujih trgovcev za tale članek? Jaz bom še naprej jedel zelenjavo iz SLOVENSKEGA vrta, vam pa dober tek ob zelenih uvoženih breskvah, trdih kot kamen.
nonparel
# 21.12.2016 ob 15:25
Mi pač dol visi, če je slovensko ali od drugod. Jem tisto, kar mi moja skromna penzija dopušča. Sčasoma se bodo itak vsi slovenski kmetje preusmerili v bio, eko in ne vem še kaj, že itak zasoljene cene bodo še višje. Saj veste, profit in samo profit. Tega si enostavno večina Slovencev ne bo mogla privoščiti, slovenska hrana bo dosegljiva samo tistim z debelo denarnico, saj je že skoraj sedaj tako. Ostali pa bomo posegali po uvoženem iz integrirane pridelave, upam da vsaj brez GSO.
seeblue123
# 21.12.2016 ob 15:04
Jaz že nekaj časa kupujem vso zelenjavo in sadje izključno na lokalni bio tržnici pri preverjenih prodajalcih. Tudi po meso se odpeljem k poznanemu domačemu mesarju. Na tej kmetiji, vsak dan. kupujem tudi mleko in domače klobase. Okus je 10x boljši od industrijsko predelanih nekje na poljskem. Kupujem izključno stvari z oznako "Slovensko poreklo", "Bio" ali "Eko". Živim sonaravno, zdravo in zaužijem samo hrano, ki je bila pridelana maksimalno 20 km od mojega doma. Sem srečen in zdrav človek. Hvala, ker ste prebrali moj referat, sedaj pa grem na pico in pivo.
MiD
# 21.12.2016 ob 16:47
p.s.
Sicer ne zahajam prav pogosto na Kras. Ko pa sem tam le redko kje opazim kakšen svinjski hlev, kaj šele kako prašičjo farmo, da ne govorimo o "prosti reji" pujsov! "Pravih" kraških pršutov pa v nobeni trgovini ali tržnici ne manjka!?
alcatraz
# 21.12.2016 ob 14:54
treba je vedeti, da so zaslužki na črnem trgu s prepovedanimi substancami za kmetijstvo takoj za zaslužki v mamilarskih poslih.
Mazni
# 21.12.2016 ob 14:54
Kako lahko živilsko- predelovalna industrija pri nas sploh preživi? Kupuje poceni polizdelke ali surovine iz tujine jih pri nas predela ali samo prepakira, nato pa naprej proda kot prvorazredno super hrano slovenskega izvora. Okej, piščanci so večinoma gojeni pri nas, samo kaj pa ko zmanjka surovin? Uvoz. Kaj mislite,da so ribe iz Jadrana? Ha,ha,ha.
Sussudio
# 21.12.2016 ob 14:56
fantasycamp
to počnejo ker vedo da je slovenski kupec priravljen plačati več za slovenski izdelek.
Tudi Radensko in Union kupujemo mi v naših trgovinah bistveno dražje kot pa kupci v Furlaniji Julijski Krajini. Pri nas se v ceni prodaja tudi slovenski izvor, v tujini pa se morajo naši izdelki boriti s konkurenčnimi cenami, ker jim drugje izvor ne prinaša dodatne vrednosti, prej obratno. Ker tudi tam so bolj zagledani v lastne izdelke.
juk
# 21.12.2016 ob 15:22
Itak da ni, nategujejo ljudi da lahko za višjo ceno prodajo enako sranje
sivi gandalf
# 21.12.2016 ob 15:08
zdrava verjetno glh ni, strup pa tut ne, je pa okusna, posledice bojo vidne kasneje, tako da, jamral bomo na stara leta :)
gesan
# 21.12.2016 ob 18:44
Je "Naša super hrana" res tako super?
......................................
Seveda je!
Glih tak je predozirana s škropivi in ostalimi oslarijami...
Naš kmet je tako zelo ozaveščeno bitje, da ne razume niti tega, da odpadna vreča umetnega gnojila ne spada kar tako odvržena v najbližji jarek po uporabi.
Da o drugih zadevah povezanih z gnojnico v bližini vodnih virov ne izgubljamo besed...

:)
Kakšno potem to "super" hrano lahko pričakujem od takšne mentalnosti?
Boljšo? Od česa?

A me to hoče kdo prepričat, da so vsi okoli nas zastrupljevalci, samo naš kmet to ni?
Ne me basat!

Jaz že dolgo hodim kupovat vse kar je na voljo po kmetijah.
Ampak samo na tu in tam kakšni kmetiji in še to bolj pri tistih ta malih kmetih, lahko dobiš res kakšno takšno živilo, ki ga lahko imenujemo v danih razmerah kot "super" hrana.
Vse drugo jre pa čisti nateg kot tisti, ko na stojnicah prodajo 20x več briških češenj kot ji je dala narava v Bricih.

Ah ne, mi pač nismo taki. Takšni so samo drugi. Mi smo zlati in brezmadežni.
bori
# 21.12.2016 ob 15:49
Je "Naša super hrana" res tako super?

Je,je, diesel je pa tudi super. Vse je super danes. Sploh škropilnice na dizel.. porabijo manj..
fritaja
# 21.12.2016 ob 15:42
Kupcu bo zagotavljala, da je bilo živilo pridelano in predelano v Sloveniji in da ni prepotovalo več kot določeno število kilometrov.

In kolikšno je to število?
Jaz že ves čas govorim, naj Primorci raje kupujejo furlansko hrano kot pa prekmursko, Prekmurci pa madžarsko raje kot primorsko :)
Sussudio
# 21.12.2016 ob 14:51
GeorgeB
v lokalni tržnici... marsikdaj mali pridelovaec pri strmenju k večjemu pridelku uporablja izdelke, ki jih še veliki proizvajalci ne uporabljajo, ker niso dovoljeni oz so v malih količinah. Mali pridelovalec pa je seveda bistveno manj podvržen kontrolam kot veliki proizvajalec, zato si lahko marsikaj privošči.
To je tako kot cvrt krompirčev v mcdonalsu ali katerem koli majhnem fastfoodu. Velike verige imajo določene standarde in se le teh držijo. Olje zamenjajo sistematično po vseh pravilih. Kaj pa tistile stric ki prodaja bureke, kebabe, cvrt krompir...? Tisti si lahko šele privošči vse pripavljat v 1000x segretem in ohlajenem olju...
mile952
# 21.12.2016 ob 21:03
@MiD

# 21.12.2016 ob 16:47
p.s.
Sicer ne zahajam prav pogosto na Kras. Ko pa sem tam le redko kje opazim kakšen svinjski hlev, kaj šele kako prašičjo farmo, da ne govorimo o "prosti reji" pujsov! "Pravih" kraških pršutov pa v nobeni trgovini ali tržnici ne manjka!?


LOL, ti si pa tole malo pozno skopčal. Ves Kraški pršut je narejen iz madžarskih prašičev. V Sloveniji se prašičev že dolgo ne splača rediti, zato je vse kar vidiš v mesnicah, posebej pa pršutov narejeno iz uvoženih živali. Naj te ne zmoti nalepka, ki se bo pojavila na posušenem stegnu: Super slovenska hrana. Seveda bo super, vendar ne super slovenski pršut pač pa super nateg.

Tudi slovenskega vina nikoli ne zmanjka. Ne toča, ne izsekovanje vinogradov, nič ne povzroči, da bi ga zmanjkalo. Si se kdaj vprašal zakaj? Nekaj pa drži, primešana voda in kemikalije v vinu so pa slovenskega izvora.
ZvonkoS1
# 21.12.2016 ob 16:47
...predvsem je super nateg, da lahko še dražje prodajajo en in isti šrot.
bori
# 21.12.2016 ob 16:07
..v novih časih bomo raje baterije sadili na poljih, sadje in zelenjavo pa tiskali..
Namesto da bi naravo v vseh pogledih na prvo mesto dali.
casar
# 26.12.2016 ob 19:00
Mislim, da je ideja zelo dobra. Pri vsakem artiklu bi moralo pisati kdo ga proizvaja. Takrat bi se vedelo ali res ta proizvajalec res pridela hrano katero kupujemo. Ni zadosti, da ga nekdo polni za nekoga. Ampak naj se ve kdo polni zadevo in kdo je pridela. Tako je tudi za solato in ostale artikle na tržnicah. Vsak naj za svoj prodajni izdelek odgovarja. Če pa bi kršil, pa mu naj odvzamejo dovoljenje za prodajo in ga visoko kaznijo. Ponovno dovoljenje pa bi mu izdal po 10 letih. Takrat bi se naučili kako je goljufati potrošnika.
Primer: med na trgovski polici nima pridelovalca samo kje je artikel polnjen. S tem pa ne veš kod je ta med. Na nalepki čebelarja vse to mora biti napisano in še velikost črk je predpisana. Ali smo vsi pridelovalci na istem ? Ne trgovski monopol je nad vsem. Samo, da poceni dobijo in drago prodajo.
Pa še nekaj, na vseh artiklih bi morala biti nabavna cena , trgovska marža, DDV in končna cena. Takrat bi se videlo za kako mizerno nizko ceno trgovec kupuje artikle in koliko zasluži ( veliko več kot proizvajalec )
nWo
# 22.12.2016 ob 09:04
Zakaj vam ne uspe na zahtevnejših trgih (AUT, D...), če je vaša hrana tako "Super"
RudeCorona
# 21.12.2016 ob 22:49
Kraški pršut je priznana geografska označba, ki ščiti tehnološki postopek, ki v posebnih klimatskih pogojih omogoča proizvodnjo pršuta posebne kakovosti. Z drugimi besedami... burja je slovenska, prašič je pa lahko tud v vesolju gor zrasel.
MiD
# 21.12.2016 ob 16:41
MMC je preveril, kakšna je razlika med običajno in "super" hrano.

Pričakoval bi, da je MMC angažiral neodvisni laboratij, ki bi z analizami pokazal kakovostno raliko med posameznimi proizvodi "super" domače hrane, "navadne" domače hrane in tiste "slabe" uvožene! Pa nič od tega. Še naprej bo treba verjeti nalepkam o sledljivopsti in biti slepo prepričan, da je domače najboljše, ker je pač domače. Pač po logiki, da je slovensko "alpsko" mleko bolj "alpsko" kot pa npr. švicarsko!
srv
# 21.12.2016 ob 15:46
Odgovor je NE, razem izjem.

Kako lahko sploh reklamiramo Naša super hrana, če je ne moremo pridelati niti za 10% prebivalstva. Trgovske verige tako letijo v Afriko, Španijo, ipd., tisti na tržnicah (in tudi večji dobavitelji, ki zalagajo šole, etc.) pa ob 5h zjutraj v Italiji na veleprodajni tržnici, ob 7h pa prodaja pod domače. Seveda spet je nekaj izjem!

Resume:to naše združenje oz "Židanov" projekt je spet en nateg.
veza
# 22.12.2016 ob 08:00
Najboljša hrana je tista, ki si jo sam pridelaš ali poznaš osebno prozvajalca, najboljši kruh je tisti, ki si ga sam spečeš, najboljše kosilo je tisto, ki si ga sam skuhaš ali ti ga skuha draga oseba, grem si pripravit zajtrk, dober tek, Slovenke in Slovenci!
Nikolaj
# 21.12.2016 ob 18:18
Kupujem tisto hrano, ki je najcenejša. Seveda je ta hrana večinoma iz uvoza in 100 x prešpricana z mnogimi kemikalijami in prepojena z emulgatorji..

Imam penzijo 372 eur in star sem 92 let in zaradi bio/eko hrane ne bom bistveno dalj časa živel.
Včasih pa pojem tudi zavrženo hrano, ki jo najdem v smetnjakih.
Sem zadovoljen človek, škoda le, da ne morem gledat TV (smučarski skoki in Barcelona), saj naročnine ne bi mogel plačat.
RudeCorona
# 21.12.2016 ob 15:54
"V slovenski istri so prepričani da je njihova oljka nekaj prvovrstnega. Isto logiko imajo grki, isto logiko imajo v Toskani, isto v Apulji, isto v Španiji, prav tako isto v hrvaški Istri... "

Oljke v slovenski Istri (in Brdih) so v resnici nekaj prvovrstnega, saj rastejo na enem najsevernejših območij, do koder oljke še uspevajo. Kakovost oljčnega olja se viša, bolj kot greš proti severu. Olja imajo boljšo aromo in ugodnejšo maščobno kislinsko sestavo v primerjavi z olji, pridelanimi južneje.
bryden
# 02.01.2017 ob 09:50
Kaj bo preprečilo trgovcu, da na uvožene breskve iz Italije prilepi "domače briške", doda zgornjo nalepko in veselo prodaja dalje?!

Dokler ne bo ustreznega nadzorai in predvsem kazni so vse te nalepke samo pesek v oči in metanje denarja skoz okno.
Sussudio
# 26.12.2016 ob 01:57
rokers
tisti italijani ki ob meji hodijo v Slovenijo po meso hodijo predvsem zaradi cene. Seveda ti tega ne bodo priznali ampak ti bodo govorili, da so zadovoljni s slovenskim mesom. Kateri tujec pa ne pohvali gostitelja.
Meso je eno redkih živil, ki je ceneje v Sloveniji kot pa v Italiji, Avstriji, Nemčiji...
Jasno, da nekaj Italijanov ob meji pride čez mejo po meso.
Ne pa si umišljat da prihajajo zaradi neke kvalitete. Tudi po bencin prihajajo pa so še vedno prepričani, da je slovenski petrolov bencin slabši. Ampak tega ti ne bodo rekli na bencinski, to boš slišal v Trstu, Gorici... ko med njimi debatirajo.
por
# 24.12.2016 ob 23:43
@ti-ne
Devet od desetih evropskih kmetov živi od subvencij.
tržno gospodarstvo press.

Haha, ti si vse to narobe obrnil. Subvencije so zato, da ti ni treba tebi kot koncnemu porabniku kupovat kruha po 10 evrov na kilo LOL. Kdo mislia, da bo v casu lakote na boljsem: ti z evri ali kmet brez subvencij?
james blake
# 24.12.2016 ob 05:44
večplastno - primer: to, da bi pri nas naj klavne živali dobile manj antibiotikov je pač to, da na balkanu papir prenese vse - ena sama nadzorna meritev (pa še ta le na vsakih nekaj let) in tovrstne laži takoj padejo na celi črti - rezultat je afera na afero. kakšna je resnica naj se vsak sam prepriča z enim samim obiskom kakšne od farm prašičev ali piščancev ali puranov ali,.. 21 dni življenja za kuro, na nekaj kvadratnih milimetrih, s polomljenimi nogami, med poginjenimi in na pol požrtimi sotrpini zaradi pomanjkanja zraka, v enormnem smradu, kaj jedo je na spisku,.. in, da.. kakšna superhrana, ko pa si od nje bolan, do amena - srčno-žilne bolezni, diabetes, kapi, bolezenska predebelost,..vse to je posledica prevelike količine živalske hrane oz. reklamirane superhrane. in je popolnoma vseeno, ali je dejansko na pašniku ali v koncentracijskem taborišču ob grozljivem holokavstu pridelave,.. v vsakem primeru je zdravju enormno škodljiva - če pa se konzumira redko in malo je ne rabimo reklamirati, kajneda?
maliP
# 22.12.2016 ob 10:52
MiD
# 21.12.2016 ob 16:47
Prijavi neprimerno vsebino
p.s.
Sicer ne zahajam prav pogosto na Kras. Ko pa sem tam le redko kje opazim kakšen svinjski hlev, kaj šele kako prašičjo farmo, da ne govorimo o "prosti reji" pujsov! "Pravih" kraških pršutov pa v nobeni trgovini ali tržnici ne manjka!?

KRAS Sežana po preverljivih podatkih ne kupi niti enega prašiča v Sloveniji ampak 100% vse na opurtinutetnih trgih (najceneje, viški, kosi ipd) in pol nam turijo Kraški pršut MM
Strela
# 21.12.2016 ob 21:47
Sem tri leta nazaj kupil slovenska jabolka nekje konec decembra v Mercatorju, pa so bila naslednje leto konec avgusta še ravno taka kot iz trgovine. Bi bilo bolje, da bi nam šla bolj v slast in bi jih v nekaj dneh pojedli.
Spomnim se pa tudi nekih velikih lepih trdih ringlojev, ki so bili kupljeni v Lidlu, sem še stanoval pri starših, približno osem let nazaj. Mislim, da je bilo poreklo Južnoafriška Republika. So se valjali po mizi in niso in niso hoteli zgniti. Očitno so bili tako dobro obsevani in namočeni v razne substance, da jih mikroorganizmi tudi povohati niso hoteli.

Žal je omenjena hrana pristala v statistiki zavržene hrane.
gesan
# 21.12.2016 ob 18:45
blaz3k
# 21.12.2016 ob 14:57
Ko gledam kmete v okolici se bojim da tisto kar oni proizvedejo ni za jest, zaprmej.
...............................
res moraš zelo dobro poznat kmeta, da mu lahko zaupaš.
Če bi se dalo, bi nam še scalnico prodajali za mleko.
Še dobro, da se ne da.
ti-ne
# 21.12.2016 ob 17:02
Mazni

Letos je pa celo tako, da tisti kmetje, ki furajo eko kmetijstvo, dobijo manjše subvencije kot tisti, ki imajo klasično prirejo. Zgleda, da se je spet na faksu zamenjala struja, ki zagovarja enkrat tako, drugič drugačno kmetijstvo.

:::::::::::::::

Devet od desetih evropskih kmetov živi od subvencij.
tržno gospodarstvo press.
gz4468
# 21.12.2016 ob 15:48
Kršilci so meso označili kot slovensko, čeprav je bilo iz tujine

Kršitelji
are
# 21.12.2016 ob 14:52
Sussudio to sploh ni res. Madžari uporabljajo veliko več antibiotikov in ostalih stvari. Mi smo nekje na dnu po uporabi teh stvari.
Turboboost
# 29.12.2016 ob 16:10
Industrijsko rejena perutnina je slaba ne glede na poreklo in trgovca, ki jo prodaja...
soraya
# 28.12.2016 ob 13:08
Vprašajte trgovke in inšpekcijo....
kamnosek
# 27.12.2016 ob 16:02
Slovenski piščanci pitani z moko iz Madžarske prašičje krvne plazme ;)
aaa
# 22.12.2016 ob 11:12
Na žalost je najbolj "strupena" hrana iz domačih vrtičkov kjer špricajo z vsakim strupom ki ga dobijo pod roke in to z 100x preseženimi koncentracijami.

Od kod ti to? Domači vrtički se praviloma ne špricajo z ničemer. Meni je le to smešno, da vsak ki ima svoj vrtiček predstavlja to kot temelj zdravega prehranjevanja, čeprav ne predstavlja več kot 5% hrane na njegovem jedilniku. Ostalih 95% pa kupi tam, kjer kupujejo tisti brez vrtičkov.
Untamle
# 22.12.2016 ob 00:11
Prodaja veterinarskih antibiotičnih pripravkov za prehrani namenjene živali

Uau. Manjšo porabo antibiotikov imata le dve evropski mikro državi, mi pa smo nekakšen otoček med državami, ki to porabljajo na veliko. Naj tako ostane.
luckyss
# 21.12.2016 ob 17:06
Nadzor na EKO kmetijah je v Sloveniji dobro urejen, mogoče celo pretiran..torej ni tu (v pridelavi) problem..(govorim seveda o kmetijah s certifikatom)..
Problem nastane pri raznih preprodajalcih (predvsem po tržnicah) ki naivnim kupcem vsak proizvod prodajajo kot "bio"..In seveda raznih mesarjih, ki ima doma tri prašiče in dve toni "bio" salam..
Krivda je torej pri kupcih, ker so prava bio živila tudi ustrezno označena in certificirana..
Ni pa apriori slovensko tudi boljše samo zaradi krajše poti od njive do krožnika..Ne vem kako je pri nas, vendar npr v Nemčiji je grah tri ure po"berbi" že zamrznjen in tak ohrani bistveno več vitaminov in hranilnih snovi, kot naš "svež" ki se teden dni ali več valja po trgovinah..
Poznam primer iz Savinjske doline, ko ob hmelju raste "bio" fižol, ki je deležen vseh strupov ob škropljenju hmelja..No, ta fižol seveda nima ustreznih "bio certifikatov" je pa domač.;))

Torej, najbolj kakovostna živila boste dobili od kmetov, ki kmetijo vodijo kot bio z vsemi certifikati in dokazili ali pa od lokalnega malega kmeta, ki ga poznate..

Vse kar je "bio" in uvoženo v naših veleblagovnicah pa je večinoma takšne kvalitete, da tega ne dajajte niti svojemu psu, če ga imate radi..

Pa še nekaj...vse priznane firme (od milke naprej) imajo posebne proizvode za "balkanske trge", seveda v enaki embalaži, vendar bistveno slabše kvalitete..Poleg tega si upam trditi, da večina Slovencev vsakodnevno uživa GSO..
oliva
# 21.12.2016 ob 15:57
Edino tole je zaskrbljujoče in tudi moja pripomba:
@srv:
"Naša super hrana, če je ne moremo pridelati niti za 10% prebivalstva."
fritaja
# 21.12.2016 ob 15:39
seeblue123
# 21.12.2016 ob 15:04
Živim sonaravno, zdravo in zaužijem samo hrano, ki je bila pridelana maksimalno 20 km od mojega doma. Sem srečen in zdrav človek. Hvala, ker ste prebrali moj referat, sedaj pa grem na pico in pivo.


Pa si prepričan, da so bile sestavine za pizzo in pivo pridelane do 20km od tvojega doma?
blaz3k
# 21.12.2016 ob 14:57
Ko gledam kmete v okolici se bojim da tisto kar oni proizvedejo ni za jest, zaprmej.
Kazalo