Zdravje
Ivan Zajc
Ivan Zajc je že več let na čelu Pomurskih lekarn. Foto: TV Slovenija
Pomurske Lekarne
Občina Beltinci je napovedala, da bo preklicala pooblastilo Mestni občini Murska Sobota za uveljavljanje ustanoviteljskih pravic. Če bodo potezi občine Beltinci sledile tudi druge občine soustanoviteljice Pomurskih lekarn to lahko pomeni konec Pomurskih lekarn. Foto: TV Slovenija
Lekarna
Da je z javnimi naročili križ, vztrajajo tudi v Lekarniški zbornici Slovenije. Foto: BoBo

Dodaj v

Kdo naj vodi Pomurske lekarne? Spor med občino in svetom lekarn

Težave z javnimi naročili
22. februar 2018 ob 16:12
Murska Sobota - MMC RTV SLO

Potem ko je višje sodišča v Mariboru zavrnilo vpis vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Pomurske Lekarne v sodni register, ker ni imel soglasja ustanovitelja, se nesoglasja med Mestno občino Murska Sobota in Pomurskimi lekarnami še bolj poglabljajo. Mnoge pa zanima, kaj nastali položaj pomeni za poslovanje tega javnega zavoda, ki ima v Pomurju 15 lekarn in 93 zaposlenih.

Prvi kamen spotike med Mestno občino Murska Sobota in Pomurskimi lekarnami je bila delitev presežka, ki so ga ustvarili. Na koncu so lekarne popustile in občinam ustanoviteljicam razdelile okrog dva milijona evrov.

Kdo (bo) vodi(l) Pomurske lekarne?
Vrsto let je na čelu Pomurskih lekarn Ivan Zajc. Po preteku mandata je bil lani edini kandidat za direktorsko mesto. A mestni svet Mestne občine Murska Sobota mu je odrekel podporo. Glavni razlog za to je bil očitek o kršenju pravil javnega naročanja blaga in zdravil.

Svet zavoda Pomurske lekarne je Ivana Zajca maja lani imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Pomurskih lekarn brez soglasja ustanovitelja. ''Zakon o lekarniški dejavnosti jasno govori v petem členu, da je imenovanje vršilca dolžnosti izključno v pristojnosti sveta zavoda,'' je takrat dejal pomočnik direktorja Pomurskih lekarn, Marko Virag.

Okrožno sodišče v Murski Soboti je nato Ivana Zajca vpisalo v sodni register kot zakonitega zastopnika. Pred kratkim pa je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi Mestne občine Murska Sobota, ki je trdila, da bi Zajc tudi za imenovanje na mesto vršilca dolžnosti potreboval soglasje ustanovitelja. Posledica sklepa sodišča je bila, da je višje sodišče zavrnilo vpis Zajca v register, ta pa se je na sklep pritožil. Danes smo izvedeli, da je okrožno sodišče pritožbo Pomurskih lekarn zavrglo. Sodišče ugotavlja ''da je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila neupravičena oseba, saj subjekt vpisa nima zakonitega zastopnika in torej ni poslovno spodoben''. Tako piše v obrazložitvi sklepa okrožnega sodišča v Murski Soboti.

14. februarja je izredno zasedal svet zavoda Pomurske lekarne. Predstavnik Mestne občine Murska Srečko Đurov je predlagal, da glede na sklep višjega sodišča za vršilko dolžnosti direktorice Pomurskih lekarn imenujejo predsednica sveta zavoda Polonco Fiala Novak. Ta je to možnost zavrnila, skupaj s svetom zavoda pa so prepričani, da je Ivan Zajc še vedno zakoniti zastopnik. Novak Fiala je po izredni seji povedala: ''S sklepom višjega sodišča v Mariboru je bilo pravzaprav odločeno, da se zahteva izbris iz sodnega registra, vendar pa se ni razveljavil sklep zavoda o samem imenovanju vršilca dolžnosti''. Svojo odločitev utemeljujejo tudi na podlagi sodbe višjega sodišča v Kopru, ki je v podobnem primeru odločilo, da za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja ni potrebno soglasje ustanovitelja. A dejstvo je, da se na Pomurske lekarne nanaša pravnomočni sklep Višjega sodišča v Mariboru.

O zdajšnjem položaju Pomurskih lekarn so različna tudi pravna mnenja. Poklicali smo več pravnikov, a so redki pripravljeni komentirati primer. Gorazd Trpin s Pravne fakultete v Ljubljani je za TV Slovenija povedal, da ''potem, ko je vršilec dolžnosti izbrisan iz registra, ni več vršilec dolžnosti v nobenem primeru. Upajmo, da imajo še koga drugega, ki ima pooblastilo za poslovanje. V tem primeru bodo lahko poslovali precej nemoteno. Če tega ni, pa bo nastal problem. Vprašanje odgovornosti je tu relativno jasno. Odgovoren je svet zavoda za nastalo situacijo, ker trmasto vztraja pri imenovanju ene in iste osebe, ki jo ustanoviteljica zavrača. Na žalost tu ni posebne odgovornosti, tako kot jo poznamo na področju gospodarskih družb, kjer člani nadzornega sveta družb z osebnim premoženjem odgovarjajo za nedopustna ravnanja. Tega na področju javnih zavodov ni, čeprav smo že večkrat predlagali, da bi morala biti odgovornost povsem enaka. Kako naprej? Treba je najti osebo, ki bi sprejela dolžnost vršilca dolžnosti, jo imenovati čim prej in potem seveda mora dobiti soglasje ustanoviteljice. Vsekakor bi morali sesti za mizo in rešiti situacijo. ''

Težave z javnimi naročili
Resnici na ljubo, so javna naročila v javnih lekarniških zavodih že nekaj časa težava, zdravila zanjo pa očitno (še) ni. Direktor murskosoboške občinske uprave je na izredni seji sveta zavoda izpostavil, da javna lekarniška zavoda v Brežicah in v Kamniku naročata blago prek javnih naročil. Ko smo nanju naslovili vprašanje, kako so se tega lotili, so sporočili, da so pooblastili Lekarniško zbornico Slovenije, da izpelje skupno javno naročilo. Iz portala javnih naročil pa je razvidno, da so Mestne lekarne sicer poskušale izvesti javno naročilo, vendar je Računsko sodišče ugotovilo, da se jih niso ustrezno lotili.

V primeru Pomurskih lekarn ne gre zanemariti podatkov iz javno dostopnih evidenc portala Erar, kjer je razvidno, da Pomurske lekarne največ nakupov opravijo pri domačem dobavitelju Vitapharm in so tudi njihov ključni kupec. Iz Pomurskih lekarn so sporočili, da je ''težava sistemska in da je en sam lekarniški zavod ne more rešiti.'' Zato so, tako kot 23 drugih javnih lekarniški zavodov, pooblastili Lekarniško zbornico Slovenije, da izpelje skupno javno naročilo. To naj bi se zgodilo v kratkem.

Da je z javnimi naročili križ, vztrajajo tudi v Lekarniški zbornici Slovenije. V sporočilu za javnost so med drugim zapisali: ''Pomembno je, da se zavedamo, da je v primeru nabave zdravil situacija, ko gre za javna naročila zdravil v javnih lekarnah drugačna, kot pri drugih subjektih, ki delujejo v sistemu javnega naročanja.'' Ministrstvoma za javno upravo in ministrstvu za zdravje so predlagali, da ''se naročanje blaga, ki ga javni lekarniški zavodi nabavljajo za nadaljnjo prodajo ali izdajo v okviru opravljanja lekarniške dejavnosti in druge dejavnosti lekarn v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, navedejo kot izjema od javnega naročanja,'' še piše v pisnem pojasnilu, ki smo ga prejeli od Lekarniške zbornice.

Računsko sodišče, ki je opravilo revizijo javnega naročanja v treh lekarniških zavodih za leto 2014, je v zbirnem poročilu med drugim zapisalo: ''Glede na nekatera odprta vprašanja in dileme glede izvajanja javnih naročil zdravil, ki so jih med revizijo izpostavili javni lekarniški zavodi, pa menimo, da bi se predvsem ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za zdravje kot pristojna organa na tem področju morala do teh vprašanj jasno opredeliti ter proučiti, ali so obstoječi predpisi v celoti ustrezni oziroma ali omogočajo izvajanje takšnih postopkov javnega naročanja zdravil v lekarnah, s katerim bo zagotovljena učinkovita in gospodarna poraba javnih sredstev.''

Za pojasnilo smo zaprosili tudi ministrstvo za javno upravo. Odgovorili so, da je javno naročniška zakonodaja ustrezna, skladna z evropsko in primerljiva praksam drugih držav in da omogoča več načinov naročanja in organizacije javnih naročil''. Med drugim: ''skupno javno naročanje prek centralnega nabavnega organa, priložnostnega javnega naročanja dveh ali več naročnikov ali pooblastitev drugega naročnika za vodenje in odločanje v postopku.'' Zapisali so še, da ''bi bilo naročanje zdravil mogoče organizirati prek skupnega nabavnega organa (npr. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Lekarniško zbornico Slovenije )''.

Konec Pomurskih lekarn?
Zaradi nesoglasij med Mestno občino Murska Sobota in Pomurskimi lekarnami je završalo tudi v drugih pomurskih občinah. Tako je občina Beltinci napovedala, da bo preklicala pooblastilo Mestni občini Murska Sobota za uveljavljanje ustanoviteljskih pravic. Če bodo potezi občine Beltinci sledile tudi druge občine soustanoviteljice Pomurskih lekarn, to lahko pomeni konec Pomurskih lekarn, pravi Srečko Đurov z Mestne občine Murska Sobota in dodaja: ''Mestna občina si bo z vsemi močmi prizadevala, da do tega ne pride, torej, da ohranimo Pomurske lekarne in omogočimo enotno lekarniško službo po celotnem Pomurju. Če to ne bo mogoče, bo Mestna občina Murska Sobota pravočasno ukrepala in sprožila ustrezne postopke, da zaščiti izvajanje lekarniške dejavnosti na ozemlju Mestne občine Murska Sobota.''

Mestna občina Murska Sobota ter občine Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer so v skupni izjavi za javnost zapisale, da "mora Pomurje ohraniti enotnost pri oskrbi z zdravili in da je treba takoj odpraviti dvome o zakonitosti poslovanja Pomurskih lekarn".

Na državni revizijski komisiji so potrdili, da so prejeli prijavo ''v zvezi z domnevnimi kršitvami postopkov javnega naročanja Pomurskih lekarn s strani naročnika Pomurske Lekarne oziroma odgovorne osebe in da v zvezi s tem vodijo postopek o prekršku''. O domnevno spornem poslovanju Pomurskih Lekarn pa je Mestna občina Murska Sobota - tako Đurov - obvestila tudi nacionalni preiskovalni urad. Morda pa bodo vpleteni napisali recept za rešitev zapleta zadnjega februarja, ko naj bi spet zasedal Svet zavoda Pomurskih lekarn.

Cirila Sever, Žan Dolajš, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Janezski
# 22.02.2018 ob 16:49
Ne poznam zadeve, vem pa, da je v lekarnah ogromno denarja.
ponavadi ni spora, kdo naj vodi čistilno službo v nekem vrtcu, recimo.
Matjaz82
# 23.02.2018 ob 11:25
Ah občina bi rada več kot ji pripada in več kot so kadarkoli imeli, kmalu pa ne bodo imeli nič, če bodo tako delali, ker bo to nekdo privatiziral. Verjetno je pa to tudi catch in je kdo od občine že v vrsti.
sonce12
# 22.02.2018 ob 17:37
To nebo nikol propadlo, se preveč denarja vrti okrog
Hmeljar
# 22.02.2018 ob 17:30
Načelo v komunističnih državah je, da Občina imenuje nadzorni svet, ki imenuje in nadzira upravo zavoda in predvsem pretakanje javnih sredstev -kamor koli že.
Juhu
# 22.02.2018 ob 17:20
Zakaj se nihče ne poteguje za stolček v slabo stoječih firmah kjer je potrebno delati in pokazati svoje sposobnosti.
oziris.va
# 26.02.2018 ob 20:31
Berite komentarje:
- Ivan Zajc: Občina s pritožbo povzročila nepotrebne motnje v delovanju zavoda

- Škoda v Pomurskih lekarnah nastaja, ker nimajo zakonitega vodstva in poslovanja

Murskosoboški župan in kompanija noče vzeti prsta iz steklenice polne marmelade.
galoper
# 22.02.2018 ob 21:30
Bi rad kdo privatiziral?
Janezski
# 22.02.2018 ob 17:24
Ne poznam zadeve, vem pa, da je v lekarnah ogromno denarja.
ponavadi ni spora, kdo naj vodi čistilno službo v nekem vrtcu, recimo.


Okrožno sodišče v Murski Soboti je nato Ivana Zajca vpisalo v sodni register, kot zakonitega zastopnika. Pred kratkim pa je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi Mestne občine Murska Sobota, ki je trdila, da bi Zajc tudi za imenovanje na mesto vršilca dolžnosti potreboval soglasje ustanovitelja.

Nauk, če se vpraša pravosodje, je, da se mora zaupati sodstvu. Hmm?

Ok, če se ne bi pritožili, bi imelo prvo sodišče prav, ker so se pritožili, temu ni tako. Drugače, zaupanje v sodstvu mora biti. Če se ne bi pritožili, je odločitev taprvega sodišča pravilna in zveličavna.



Ali pa.
Naša sodišča odločajo pravično, pravilno, zveličavno?

Zakaj se recimo eni prikoritniki ne bi šli nekih igric, če pa poznajo in vedo, kako delujejo naša sodišča? Sploh, če se še prav pišeš?

To imajo kot igrico monopoli, samo gnar je taresni, ostalo je bolj na nivoju igric.


Sporni komentarji? Sovražen govor? V neskladu s pravili?
Nagajanje z neobjavo? Snežne razmere?
Kaj tretjega?
Janezski
# 22.02.2018 ob 16:56
Ali pa.
Naša sodišča odločajo pravično, pravilno, zveličavno?

Zakaj se recimo eni prikoritniki ne bi šli nekih igric, če pa poznajo in vedo, kako delujejo naša sodišča? Sploh, če se še prav pišeš?

To imajo kot igrico monopoli, samo gnar je taresni, ostalo je bolj na nivoju igric.
Janezski
# 22.02.2018 ob 16:52
Okrožno sodišče v Murski Soboti je nato Ivana Zajca vpisalo v sodni register, kot zakonitega zastopnika. Pred kratkim pa je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi Mestne občine Murska Sobota, ki je trdila, da bi Zajc tudi za imenovanje na mesto vršilca dolžnosti potreboval soglasje ustanovitelja.

Nauk, če se vpraša pravosodje, je, da se mora zaupati sodstvu. Hmm?

Ok, če se ne bi pritožili, bi imelo prvo sodišče prav, ker so se pritožili, temu ni tako. Drugače, zaupanje v sodstvu mora biti. Če se ne bi pritožili, je odločitev taprvega sodišča pravilna in zveličavna.
Kazalo