Zdravje

Poudarki

  • Kaj prinaša zvišanje standardov in normativov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 6 glasov Ocenite to novico!
Ptuj
Prizor s Ptuja. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Ptujski bolnišnici manjka tretjina specialistov

Podobne težave kot v drugih bolnišnicah
1. marec 2017 ob 15:27
Ptuj - MMC RTV SLO/STA

Splošna bolnišnica Jožeta Potrča Ptuj se spopada s pomanjkanjem predvsem specialističnega zdravniškega kadra. Trenutno imajo na voljo 75 zdravnikov, za normalno delo bi jih potrebovali še vsaj 13.

Zaradi statusa periferne regijske bolnišnice, ki skrbi za skoraj 120.000 prebivalcev Spodnjega Podravja, se že dolga leta poleg s finančnimi spopadajo tudi s kadrovskimi težavami, je pojasnil njen direktor Andrej Levanič.

"V zadnjih letih sicer dokaj uspešno povečujemo število specializantov, pri katerih pa ni popolne zaveze, da se nam bodo na koncu tudi pridružili. Ob tem pridobivamo tudi kolege zunaj slovenskega območja, kljub temu pa bo ob upoštevanju trenutnih delovnih obremenitev, ki so med najvišjimi med vsemi slovenskimi bolnišnicami, treba zaposliti še najmanj 13 specialistov različnih strok," je dejal prvi mož ptujske bolnišnice.

Med 75 sodelujočimi zdravniki je v ptujski bolnišnici trenutno 40 specialistov in 24 specializantov, ob tem pa še nekaj pripravnikov in zdravnikov brez specializacije. Da bi zadostili evropski direktivi o delovnem času, ki bo začela veljati leta 2020, bodo morali v naslednjih letih zaposliti še skoraj tretjino specialističnega kadra.

Zvišani standardi, večje potrebe
Ob tem Levanič opozarja, da se točna številka ob upoštevanju pričakovanih standardov in normativov lahko še bistveno poveča. Zdaj namreč na Ptuju na internističnem oddelku, kjer je pomanjkanje največje, za povprečno okoli 60 ležečih bolnikov, pet intenzivnih bolnikov, opravljenih več kot 10.000 dializ, številne specialistične ambulante s funkcionalno diagnostiko ter internistično prvo pomoč skrbi le devet zdravnikov in štirje specializanti.

Da razmere vendarle niso tako zelo zahtevne, kot so nekateri na Ptuju poudarjali med stavko, češ da so lahko ogrožena tudi življenja pacientov, je članom sveta zavoda ta teden priznal tudi direktor in dejal, da je treba ločevati med realnostjo ter sindikalnim bojem. Pomanjkanje anesteziologov sicer čutijo tudi pri njih, a so vse manj odvisni od zunanjih sodelavcev. Pridružil se jim bo eden od kolegov iz Srbije, maja bodo zaposlili še enega od svojih specializantov, v ozadju prihajajo še štirje.

Vrnitev v izgubo
V ptujski bolnišnici ob kadrovski problematiki opozarjajo tudi na finančne težave, zaradi katerih so imeli po letu dni pozitivnega poslovanja lani znova milijonsko izgubo. Težava je tudi pomanjkanje denarja za plače po vsakoletni pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je v njihovem primeru še posebej izraženo, saj za plače letno namenijo dober milijon evrov več od tistega, kar dobijo od zavarovalnice.

Ptujska bolnišnica je lani kljub načrtovanemu presežku ustvarila za skoraj 1,2 milijona evrov izgube in večji del krivde pripisala prenizko ovrednoteni uteži za opravljeno delo. Ob tem za zdaj še vedno ni povsem jasna usoda gradnje urgentnega centra, ki edini od slovenskih bolnišnic ni bil vključen v mrežo urgentnih centrov, za katere je država prejela evropski denar.

Tabela kadrov ptujske bolnišnice:



oddelki               zdravniki   specializanti  sobni zdr.  pripravniki
-------------------------------------------------------------------------
radiološki                 3             3            /           /
interni                    9             4            1           4
podaljšano zdravljenje     /             2            1           /
otroški                   4+1*           1
nevrološki                 1             /            /           /
kirurški                  10             4            /           3
ginekološko-porodni        7             4            /           /
ORL                        1             /            /           /
očesna                     1             /            /           /
reanimacija                4             7            /           /
-------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ                   40 (+1)       24            2            8
Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
ZvonkoS1
# 01.03.2017 ob 18:50
Zakaj nihče "po zdravju" ne vpraša Zdravniško zbornico, ki ima popolni monopol nad specializacijami......

Oni odrejajo, kje in koliko...ampak seveda marsikdo ne želi mlajših kolegov ob sebi, ker potem ne morejo izsiljevati in vleči dodatne evriče na račun dežurstev in nadur....
tu in tam
# 02.03.2017 ob 07:40
@KunteKinte
Zdravniki iz YU samo počakajo, da se jim diploma pa specializacija potrdi, potem pa via sever-severozahod.
Sploh Srbi in še bolj jugovzhodno. Jim je čisto vseeno, ali se odselijo 500km stran od doma ali pa 1000.
Pri nas delajo samo Hrvati iz obmejnih krajev, ki se dnevno vozijo.
AM
# 02.03.2017 ob 08:31
"Ptujski bolnišnici manjka tretjina specialistov.
Trenutno imajo na voljo 75 zdravnikov, za normalno delo bi jih potrebovali še vsaj 13."


"V zadnjih letih sicer dokaj uspešno povečujemo število specializantov, pri katerih pa ni popolne zaveze, da se nam bodo na koncu tudi pridružili. "

Kolikor je meni znano, se ob podpisu specializacije kandidat zaveže da bo še določen čas po koncu specializacije ostal pri delodajalcu. Se je v zadnjih letih to kaj spremenilo ?

Če je res, kar trdijo, da je na zavodu za zaposlovanje več kot 100 dr.med. po koncu fakultete, ne vidim razloga, da ne bi našli potrebnega kadra, ki bi ga dolgoročno vezali s pogodbo o specializaciji. Je mogoče problem, ker delo ni v Ljubljani ?
Haloo
# 02.03.2017 ob 07:50
@M 48 (01.03.2017 ob 20:23) - pošten dohtar!

Na vratih je največkrat napis "Ne trkaj". In tista vrata se ne odpro, nihče ne pogleda v čakalnico, ubogljivi pa čakamo čakamo.......
KunteKinte
# 02.03.2017 ob 04:08
ni mi jasno kam gredo vsi ti novi zdravniki ki pridejo k nam iz ex yu.. v delovno vizo se mu vese pač kraj dela..in samo tamo lahko dela.. bratranec v avstraliji je moral delati 5lete na severu..potem pa novo dovoljenje če želiš se kam drugampreselit..
država bi to morala regulirati žev štartu
tu in tam
# 02.03.2017 ob 11:21
@Skippy
Kaj pa si ti predstavljaš, kaj predstavlja strošek specializacije (100.000€)?
V največjem delu je to strošek plače tega specializanta, ker on teh 4-6 let hodi v službo in dela, zraven pa se izpopolnjuje v svoji smeri.
Neka malega (ampak res malega) pa je plačilo mentorju.

Boljša polovica je mentorica študentu (ne specializantu), med študijem, ko krožijo po oddelkih.
6 tednov ga ima zraven v ambulanti in ga uči. In za to dobi 60€ neto.
Dr. Kumrovec
# 02.03.2017 ob 09:38
Hoteli ste neoliberalizem, pa ga imejte!
Včasih je vse to delalo, potem pa je slo desnica razturila zdravstvo samo zato da si lahko par izbrancev polni žepe.
Gepard007
# 01.03.2017 ob 21:43
Jah ne vem kje je problem. Imamo 100.000 brezposelnih...
Slorim
# 06.03.2017 ob 09:51
Zdravniški lobiji so bolj umazani in pokvarjani kot vsa naša politika skupaj, na vrhu piramide so zavarovalnice, ki nam krojijo koliko časa lahko živimo.

Kje imamo preventivo v zdravstvu? Obvezno se v šole uvede predmet varovanje zdravja in načina življena in bi že v osnovi imeli mladino ,ki bi skrbela za svoje zdravlje. Prvo pa jih treba peljati na ONKOLOGIJO, da se zavejo, kaj pomeni biti zdrav .Kot je že tukaj zapisano, največja strznitev je obisk te bolnice!
galoper
# 02.03.2017 ob 16:22
Ko dobijo specialiste in opravijo storitve pa denarja ne bo
tu in tam
# 02.03.2017 ob 13:24
@AM
>>Če je res, kar trdijo, da je na zavodu za zaposlovanje
>>več kot 100 dr.med. po koncu fakultete, ne vidim
>>razloga, da ne bi našli potrebnega kadra, ki bi ga
>>dolgoročno vezali s pogodbo o specializaciji
1. pogodbe o specializaciji so že nekaj časa takšne, da moraš po specializaciji ISTO število let delat tam. Daljši čas vezave kot je trajanje izobraževanja ni dovoljen po zakonu.
2. na zavodu so takšni brez specializacije. Da začnejo samostojno delat bo potrebnih še 3-6 let...
3. ... če bo razpisanih dovolj specializacij. Ki jih res da razpiše zbornica, ampak po količinskem naročilu ministrszva in ZZZSja....
4. .. ki zbirata "naročila" za potrebe od bolnic, ZDjev,....
5.... ki pa zaradi ZUJFa ne moretejo naročiti "dodatnih" specializacij, razen za nadomeščanje tistih, ki grejo v penzijo.
zozozo
# 02.03.2017 ob 13:02
Če je res, kar trdijo, da je na zavodu za zaposlovanje več kot 100 dr.med. po koncu fakultete, ne vidim razloga, da ne bi našli potrebnega kadra, ki bi ga dolgoročno vezali s pogodbo o specializaciji. Je mogoče problem, ker delo ni v Ljubljani ?

Ne, problem je v tem, da "ni denarja". Problem je v tem, da bolnice "imajo izgubo". Ker pač zavarovalnica oz. posredno vlada napamet določi, koliko denarja rabi katera bolnišnica, in če je bolanih ljudi več, kot so predvideli, potem "imajo izgubo", in nimajo denarja za zaposlit dodatne kadre. Ker se pač zdravstveni sistem na silo vodi kot skupek podjetij z državnimi koncesijami, namesto kot javna storitev, ki jo je treba financirati v skladu s potrebami.
Skippy
# 02.03.2017 ob 09:43
Ampak kaj ti pomaga, da v specializacijo vložimo nekaj 100.000 evrov in da ga vežemo za 5 let? Čez 5 let ga Avstrija takoj zaposli. Čas je, da si zdravniki začnejo specializacije sami plačevat (in se s tem rešimo tudi monopola) in jih odplačujejo s svojim delom.
Haloo
# 02.03.2017 ob 07:45
Ni druge!
Izgraditi še en urgentni center!
M 48
# 01.03.2017 ob 20:23
Še enkrat bom ponovil zgodbo iz Ptujske bolnišnice in presodite sami. Starejšima sestrama je umiral brat na internem in ko sta hotele vprašati zdravnika o stanju brata sploh nista prišla do njega ampak sta samo čakale,da se bo kdo usmilil in jima kaj povedal.Vmešal sem se sam,potrkal in takoj odprl vrata odgovornega zdravnika, kateri si je na računalniku ogledoval avtomobile katere je imel namen kupiti, bil je iz bivše južne republike in je samo rekel, da bo itak izdihnil in da nima kaj za povedati.
Skippy
# 02.03.2017 ob 08:02
Edina rešitev za naš razpadli zdravstveni sistem je privatizacija po švicarskem vzoru. Vse ostalo je samo umiranje na obroke in polnjenje žepov v vmesnem času.
POIVRE
# 01.03.2017 ob 16:25
Ptujsko in druge manjše bolnišnice npr. brežiško bi morali priključiti večjim bolnišnicam tako da bi zdravnike lažje prerazporejali iz ene lokacije na drugo. Kar se pa urgentnih centrov tiče, bi jih morali prav vse privatizirati ali v koncesijo dati.
Kazalo