Zdravje

Poudarki

  • Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja je prvi strateški dokument za duševno zdravje v Sloveniji
  • Resolucija se bo začela uporabljati v letu 2019, leto 2018 bo posvečeno pripravam
  • Izboljšanje duševnega zdravja je eden izmed strateških ciljev EU-ja
antidepresivi
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2016 po antidepresivih posegalo 0,4 odstotka populacije v starosti do 19 let, 6,9 odstotka populacije v starosti od 20 do 64 let in 14 odstotkov v skupini starejših od 65 let. Foto: Reuters
Na nastanek duševnih bolezni poleg individualnih dejavnikov med drugim vplivajo tudi dejavniki okolja – hiter način življenja, velika pričakovanja do posameznika, naraščajoče socialno-ekonomske neenakosti in prikrajšanosti, osamljenost starejših in onemoglih oseb.
depresija
V Sloveniji primanjkuje pedopsihiatrov, trenutno se za pedopsihiatrijo specializira 25 zdravnikov, vseh 25 pa jih bodo z razvojem novih služb na področju duševnega zdravja otrok poskušali zaposliti in tako zadržati v Sloveniji. Foto: Pixabay
Resolucija vključuje celostni pristop, od promocije in varovanja duševnega zdravja do programov za destigmatizacijo duševnih motenj, zgodnjo diagnostiko, interdisciplinarno in medresorno obravnavo ter rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju.
depresija
Ljudje z duševnimi motnjami in njihovi bližnji so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. Foto: Pixabay

Dodaj v

Se bomo Slovenci čez deset let lahko pohvalili s trdnejšim duševnim zdravjem?

Sprejeta resolucija nacionalnega programa duševnega zdravja za obdobje desetih let
30. marec 2018 ob 18:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

Resolucija programa duševnega zdravja 2018–2028, ki jo je v torek sprejel državni zbor, obljublja precejšnje spremembe na področju skrbi za duševno zdravje. Glavne poudarke strateškega dokumenta smo zbrali v članku.

Slovenija je le dočakala pomemben strateški dokument na področju duševnega zdravja, ki omenjeno področje ureja vse do leta 2028. Da je ta še kako potreben, je že leta poudarjala strokovna javnost, saj je bila organizirana skrb za duševno zdravje več desetletij zanemarjena.

Zaradi duševnih težav na bolniški dopust
Duševne motnje ne vplivajo zgolj na kakovost življenja ljudi z duševnimi motnjami in njihovih svojcev, ampak pomenijo tudi veliko izgubo za gospodarski, socialni in izobraževalni sistem. Po podatkih iz leta 2011 se je v državah Evropske unije, na Islandiji, Norveškem in v Švici kar 38,2 odstotka prebivalcev, torej 164,8 milijona ljudi, spopadalo z duševnimi motnjami. V Sloveniji se največ odraslih srečuje s stresnimi, anksioznimi in depresivnimi motnjami, starejši pogosto trpijo za demenco, v ospredju pa pri nas že leta vztrajata dve javnozdravstveni težavi − škodljiva raba alkohola in samomor.

Stroški, povezani z duševnimi boleznimi v Evropi, znašajo 461 milijard evrov na leto. Po podatkih OECD-ja je slabo duševno zdravje vzrok za izgubo od treh do štirih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), največ na račun odsotnosti z dela in zgodnjega upokojevanja. Po podatkih ZZZS-ja so duševne in vedenjske motnje tudi v Sloveniji eden najpogostejših vzrokov za bolniški dopust v zadnjih letih, po trajanju pa so takšne bolniške odsotnosti med daljšimi. Leta 2015 smo imeli zaradi duševnih in vedenjskih motenj 18.215 primerov odsotnosti z delovnega mesta, od tega največ v starostni skupini od 45 do 64 let.

Več pozornosti bodo namenili primarni ravni
Resolucija naslavlja šest prioritetnih področij, in sicer organizacijo skupnostnega pristopa do duševnega zdravja, promocijo in preventivo, dostop do služb in storitev za ljudi s težavami v duševnem zdravju, ukrepe na področju uživanja alkohola in samomorov ter izobraževanje splošne javnosti.

Sloveniji na primarni ravni obravnave duševnih bolezni primanjkuje služb, zato program predvideva oblikovanje mreže centrov za duševno zdravje. 25 centrov bo namenjeno obravnavi otrok, mladostnikov in njihovih družin, 25 pa jih bo namenjenih duševnemu zdravju odraslih. S tem bi izboljšali dostopnost do specialistov na primarni ravni, saj bodo centri umeščeni v zdravstvene domove, v centrih pa bodo delovale multidisciplinarne ekipe, ki jih bodo med drugim sestavljali psihiatri in klinični psihologi.

Radi bi odpravili razlike med regijami
Dostopnost do služb na področju duševnega zdravja je trenutno neenakomerno porazdeljena po regijah, najbolj prikrajšane so zasavska, pomurska, spodnjeposavska, notranjsko-kraška in jugovzhodna regija, medtem ko imajo regije zahodne Slovenije dokaj dober dostop do služb na področju duševnega zdravja. Z resolucijo programa predvidevajo, da bodo odpravili razlike v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja, saj se bodo službe začele prilagajati regionalnim potrebam. Prednost pri vzpostavljanju služb na področju duševnega zdravja bodo imele do zdaj prikrajšane regije. Nekatere regije namreč nimajo niti enega pedopsihiatra.

Poleg omenjenih centrov za otroke, mladostnike in odrasle, ki bodo začeli delovati leta 2020, bodo vzpostavili tudi interdisciplinarne delovne skupine za obravnavo duševnih motenj, ki bodo usposobljene tudi za mobilne krizne intervencije. Ena delovna skupina bi pokrivala okoli 80.000 ljudi, trenutno so že vzpostavljene štiri delovne skupine.

Centri za duševno zdravje se bodo povezovali z lokalno skupnostjo, predvsem s službami za socialno varstvo in specialističnimi bolnišničnimi službami. Kadar bodo obravnavali otroke in mladostnike, bodo v obravnavo vključili tudi šole. Resolucija napoveduje okrepitve mreže rehabilitacijskih služb na področju duševnega zdravja, pri tem se bodo oprli predvsem na nevladne organizacije.

Premalo pedopsihiatrov in kliničnih psihologov
Resolucija se bo spopadla tudi s pomanjkanjem usposobljenega kadra, saj v Sloveniji še vedno primanjkuje predvsem pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Trenutno se za pedopsihiatrijo specializira 25 zdravnikov, vseh 25 pa jih bodo z razvojem novih služb na področju duševnega zdravja otrok poskušali zaposliti in tako zadržati v Sloveniji.

Obeta se tudi sistemska ureditev specializacije iz klinične psihologije, namen resolucije je, da bi do leta 2028 imeli od 16 do 17 kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev. S tem bi se vsaj približali standardu razvitih evropskih držav.

Konec kaosa na področju psihoterapije
Z upoštevanjem resolucije naj bi se izboljšal tudi dostop do psiholoških in psihoterapevtskih storitev, ki se bodo financirale iz javnih sredstev. Trenutno na področju psihoterapije vlada precejšen kaos, saj se s psihoterapijo trenutno lahko ukvarja kdor koli, ker nadzora nad dejavnostjo ni. Tudi v to bo zagrizla resolucija, saj se na to področje končno uvajajo standardi in normativi, definiral se bo tudi ustrezen kader.

Določba resolucije zahteva, da je treba področje psihoterapije urediti v dveh letih.

Načrtovane spremembe na področju demence, samomorov in destigmatizacije duševnih bolezni
Novosti se obetajo na področju obravnave ljudi z demenco. Načrtovana je vzpostavitev treh spominskih centrov, v katerih bodo delovali strokovnjaki, ki ne bodo pomagali zgolj bolnikom, ampak bodo podporo pri obravnavi ljudi z demenco nudili tudi splošnim zdravnikom.

Načrtujejo še programe za destigmatizacijo duševnih motenj in preventivne ukrepe na področju samomora. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto umre od 400 do 450 ljudi, in sicer štirikrat več moških kot žensk, izrazite so tudi razlike po regijah, največ samomorov je še vedno v vzhodnih regijah.

Več preventivnih dejavnosti bo steklo tudi na področju duševnega zdravja na delovnem mestu. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, četrtina zaposlenih stres na delovnem mestu doživlja pogosto ali vsakodnevno. Negativne posledice pa predvsem pri izpadu dohodka čutijo delodajalci. Raziskave kažejo, da vsak evro, ki ga organizacija vloži v promocijo zdravja na delovnem mestu, delodajalcu prinese od 2,5 do 4,8 evra in je na splošno ena izmed donosnejših naložb za delodajalce.

Kdo bo bedel nad izvajanjem resolucije?
Nad izvajanjem in resolucije bo bedel interdisciplinarni in medresorsko sestavljen programski svet, v katerega bodo vključeni predstavniki uporabnikov, svojcev in nevladnih organizacij. Resolucija načrtuje tudi politične strukture za podporo uresničevanju programa, oblikovali se bodo vladni svet za duševno zdravje, regijski sveti za duševno zdravje in lokalne skupine za duševno zdravje.
Snovalci resolucije upajo, da se bo vlaganje v preventivo in primarno zdravstveno raven obrestovalo, učinki naj bi se pokazali predvsem v boljšem duševnem zdravju ljudi, računajo predvsem na manj napotitev v bolnišnico. Eden izmed ciljev je namreč skrajševanje hospitalizacije, ta trenutno znaša med 40 in 60 dni, v psihiatričnih bolnišnicah pa se letno zdravi 8.000 ljudi.

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
el-ninđa
# 30.03.2018 ob 18:27
ziher se bomo lahko ... glede na to, kak me vsi v službi jahajo, bom do 2028 itak pod zemljo ... tak da bo še nekaj zdravih ostalo :)
karlo6
# 30.03.2018 ob 18:52
Toliko ljudi ki so jih razne vlade duševno uničile in pohabile se preprosto na kratek rok ne da sanirati
Majestic12
# 30.03.2018 ob 18:53
Cilj vseh slovenskih vlad je da vsak državljan umre na delovnem mestu par dni pred penzijo.
opat
# 30.03.2018 ob 18:48
Mislim, da se vsi zelo trudijo, da bi nas pospravili še pred penzijo. Psihično ali fizično. Jim potrjujem, da jim zelo uspeva. Jim pa hkrati sporočam, da mi bo takrat že zelo vseeno.
Ramus
# 30.03.2018 ob 19:11
Se bomo Slovenci čez deset let lahko pohvalili s trdnejšim duševnim zdravjem?

Več kapitalizma pomeni manj duševnega zdravja, manj kapitalizma pa pomeni več duševnega zdravja,....
gospod iskreni
# 30.03.2018 ob 20:03
Splošno stanje negativnosti zelo vpliva na ljudi. Slovenci imamo kar malce skupinske psihoze in to ni dobro
simnov
# 30.03.2018 ob 19:09
jaz že več kot pol leta poslušam sosedovega psa in policija nič ne more išpektorat tudi ne
rubin
# 30.03.2018 ob 20:31
Premalo naj bi bilo kliničnih psihologov... Ja ti šment, sem pa mislil da jih je preveč, glede na to da je največja omejitev vpisa prav na psihologijo in da je premalo ekonomistov, kjer je manj omejitve vpisa... Toliko o strategiji..
Ivo Lola
# 30.03.2018 ob 19:05
Pri vseh norostih v tej državi je težko ostati normalen.
Harmonist
# 30.03.2018 ob 20:06
V prevodu to pomeni zombificiranje s tabletami novo ugotovljenih motenj, ki jih odkrijejo farmacevtske muktinacionoalke. Začenši z otroci.
Sklonjen
# 30.03.2018 ob 19:35
Družine so razdrte, otroci se brez očetov dušijo pod krili samohranilk, kar je skrajno destruktivno. Žalostno, najhujše posledice pa bomo šele videli
Mitcho_Buchannon
# 30.03.2018 ob 19:20
Mislim, da bi tudi delodajalci, ki tako brezčutno terajo svoje zaposlene do izgorelosti in depresije, morali biti deležni ustrezne psihiatrične obravnave. Čeprav močno dvomim v uspeh...
Celt
# 30.03.2018 ob 20:12
Kako naj bodo dobrega duševnega zdravja če jih bombandirajo iz vseh strani z davki, vedno višjimi položnicami, prepovedmi, stresom in mobingom na delovnem mestu...itd, itd. In vse to za piškavih 620 eur neto na mese -, kar je še dodatna duševna stiska. Kako skozi mesec?

Zakaj torej sprašujete takšne bedarije? Ko boste (če) izboljšali bivalno in delovno okolje potem se bodi tudi duševne bolezni pričele zmanjševati. Preprosto kot pasulj, brez dr. ali mag. naziva...
kiliboy
# 30.03.2018 ob 19:58
Moj recept je zelo enostaven in vsebuje zgolj dve sestavini: hladno pivo in vroča ženska. Če je obratno, se mi zmeša. Če se mi ni že, seveda.
Prizadet
# 30.03.2018 ob 20:05
To zgoraj napisano me ne spravi v boljšo voljo. Pa ne vem ali je bila "finančna kriza" tista, ki me je spravila v recimo temu depresijo, v kateri sem sedaj ali je finančno krizo nadomestila osamljenost? Med in malo po f. krizi sem zapadel v delo. Danes, ko imam dovolj denarja, da bi lahko šel na dopust, pa kar ne znam it. Novoletna odločitev je bila, da za vikende ne bom več delal in da bom šel na dopust. Kot vse novoletne odločitve se prvega dela ne držim več. Bliža se čas dopustov in sedaj imam dodatno stisko, da moram it nekam. Mogoče pa zato ne najdem več partnerke. Ok bluzim :) V zgoraj napisanih novostih na področju duševnega zdravja ne vidim neke pomoči zase. Nč, grem delat nazaj.
pepar
# 30.03.2018 ob 19:10
Vzrok slabega stanja na področju duševnih bolezni išće rešitve ???!!!!
Ne mi ga lomit no.
Sicer pa Slovenci,ne se dat ne se pustit j e...t !!
krosnjar
# 31.03.2018 ob 12:15
POBARVAJ SVOJ SVET
Ženiš se pred tridesetim, ker se tako spodobi.
Normalen si.
Imaš dva otroka.
Diplomo.
Službo.
Račune za elektriko.
Račune za telefon.
Desetdnevni dopust.
Mogoče 15.
Dodatno zdravstveno zavarovanje.
Dodatno življenjsko zavarovanje.
Penzijsko zavarovanje.
Račune za ogrevanje.
Hitiš domov iz pisarne.
Danes je nedelja.
Ljubiš se vsako drugo nedeljo.
Z ugašeno lučjo.
Mirno.
Misijonarsko.
Včasih tudi ob četrtkih, ko ti odpove psihiater.
Bodi normalen.
Ob petkih ti tvoja preprosta žena skuha bograč.
Odrekel si se gojenju čebel, svojim mladostnim sanjam.
In temu, da se pogosto smeješ.
Hodiš v fitness, ker je tako prav.
Voziš se v koloni.
Nikoli ne prehitevaš.
Ne znaš več ljubiti.
Si pa želiš.
Kasneje izgine tudi to.
Lažeš, da si dobro.
Lažeš, da se smeješ.
Lažeš.
Ne moti te prah na najljubši plošči.
Na celem gramofonu.
Kadiš skrivaj.
Preklinjaš voznike.
Preklinjaš pešce.
Preklinjaš kolesarje.
Preklinjaš sosede.
Preklinjaš ženo.
Preklinjaš otroke.
Preklinjaš boga.
Preklinjaš življenje.
Računi, računi, računi.
Imaš preveč gub.
Imaš par let v tujini.
Neka bežanja od samega sebe.
Včasih se napiješ,
nikoli sam.
Z družbo.
Ker, tako je prav.
Poješ, ker pravijo, da so taki ljudje veseli.
V avgustu boš odplačal kredit.
Starejši si za 20 let.
Čakaš lift.
Srhljivo miren si, ko se pokvari.
Čakaš v vrsti.
Čakaš v banki.
Čakaš da ti žena znova reče:”ljubim te.”
Čakaš da jo znova vzljubiš.
Čakaš poletje.
Čakaš da se otroci izšolajo.
Čakaš da omožiš hčerko.
Čakaš da oženiš sina.
Čakaš penzijo.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš svetle čase.
Čakaš boljši jutri.
Da boš srečen.
Sezuj se.
Hodi bos.
Tako lahko hodiš tudi po travi.
Kopaj se ob zori.
Govori o stvareh, ki jih ljubiš.
Nikoli ne obračaj palačinke z nožem ali roko, samo z metanjem v zrak.
Odlepil jo boš s stropa, ne skrbi.
Nauči se razbiti jajce z eno roko.
Guncaj se ob treh zjutraj.
Naroči 5 kuglic sladoleda.
Sprehodi se ob reki.
Potisni nogo v reko, ne boš ostal brez nje.
Ljubi se.
Zjutraj.
Opoldne.
Ob mraku.
Zvečer.
Ob dveh.
Ob treh ne moreš, takrat se guncaš.
Ljubi se stalno.
Povsod.
In ne z vsakim.
Nikakor ne z vsakim.Če se imaš priložnost ljubiti na strehi neke zgradbe, na slikarskem platnu povaljan v barve; lase namočene v tempero, NAREDI to.
Če nimaš te priložnosti pojdi in kupi platno.
Slikaj -z njo.
Obesi sliko nad kamin.
Naj vaju gosti stalno sprašujejo čigava slika je.
Skrivnostno se nasmejta.
Držita se za roke pod mizo.
Pobožaj jo po trebuhu, kjer je mojstrovina vajine slikarske tehnike.
Ljubi.
Objemaj.
Žgečkaj.
Pleši.
Oproščaj.
Sanjari.
Potuj.
Ne zamudi prvih zvončkov.
Niti zadnje lubenice.
In to, da se zapacaš z jogurtom.
Smej se.
Dosti se smej.
Pripravi musako.
Beri cel vikend.
Zmoči se.
Pobarvaj sobo v rdečo.
Poj, če se ti poje.
Joči, če tako čutiš.
Kupi šotor.
Največji v trgovini.
In opremo za kampiranje.
Posoli, če ni slano.
Ne pozabljaj prijatelje.
Govori o ljudeh, ki jih imaš rad
Ni jih težko najti.
Ni težko ljubiti.
Govori tudi o stvareh, ki te mučijo.
Govori. In poslušaj.
Bodi pozoren in usmiljen.
Neguj ljubezen.
Govori Mi, namesto Jaz.
Ne beži pred sabo. Ne boj se.
Lep si, tako nasmejan, kot namrščen.
Pa kaj, če znaš samo dva akorda na kitari.
Zgradi v sebi, ne okoli sebe.
Posadi hektar češnjevih dreves.
Prinesi ji seme za origano iz službene poti.
Čakaj, pa ti nimaš službene poti.
Postal si tisto kar želiš.
Potem se pa odpelji do tržnice in ji kupi seme.
Bodi kreativen, nič ni neumno, če je namera prava.
Bivši uporabnik
# 30.03.2018 ob 22:48
Nujno je potrebno urediti psihoterapevtsko zdravljenje, ne more biti vsak psihoterapevt, marsikdo ga bi rabil pa si ga ne more zaradi visokih cen sploh pricosciti.

Psihoterapija mora postati povsem enakovredno zdravljenje kot je zdravljenje pri ortopedu, kirurgu, psihiatru ali kateremu drugemu terapevtu, zdravniku.

S tabletami samo tlacimo, s psihiterapijo pa zdravimo na drugacnih nivojih vecinoma brez tablet in zelo bolj uspesno kot je to klinicna psihiatrija.
revolver1989
# 30.03.2018 ob 21:34
da sam normalan...poludio bi :D
bori
# 30.03.2018 ob 20:48
Duševno zdravje bo na voljo tudi v megacentrih v 0,5 in 1l plastenki.
Copati ali planinski čevlji pohodijo večino teh težav. In to poceni.
soncece
# 30.03.2018 ob 19:14
Jejhata. Pri mojem trenutnem delovnem in sicersnjem tempu cez 10 let moje dusevno zdravje ne bo problem, ker ga ne bo, mene pa tudi ne, da bi prispevala svoj delez k statistiki.
godzila
# 30.03.2018 ob 19:12
Država agresivna, skorumpirana in gnila do konca, nekdo bi rad skrbel pa za duševno zdravje.
Nehajte se hecat, to so smrtno resne stvari, z usodnimi posledicami za cele družine in cele skupnosti, to niso nobeni psihologi in terapevti ampak vojaško policijski plačanci. Nikomur ne pomagajo, pooblastila imajo pa večja kot policija, velika večina nikoli ne bi smela biti v stiku z ljudmi, nimajo blage veze o stroki in medicini. Sprehodite se novinarji malo po občinah in se pogovorite s kakšnim od teh strokovnjakov, pa boste sami videli kaj hočem povedati, take so nacisti zaposlili v koncentracijskih taboriščih, kjer so opravljali razne evgenične raziskave na popolnoma zdravih, nedolžnih in nemočnih revežih.
Majoneza
# 31.03.2018 ob 12:38
Krošnjar, prou vzbudu si neki v men, ampak sploh ne vem kaj. Razmišlam in sploh ne znam identificerat tega občutka / čustva. Hočm rečt lepo, ampak mi je žalostno. Sam žalostno pa tud ni, ker se vid luč na konc tunela. Življenje? Pisano in polno vršacev med katerimi se nahajajo globoke doline.
Peca
# 31.03.2018 ob 10:27
Se bomo Slovenci čez deset let lahko pohvalili s trdnejšim duševnim zdravjem?

:)) dvomim. Ko bo zavesa v rdečem teatru padla, se bo več kot polovici naroda odpeljalo.
tropic
# 30.03.2018 ob 21:45
Guliarth

# 30.03.2018 ob 19:37
Prijavi neprimerno vsebino Kaj pa 95% nezaposlenost manjšine, na njih se spravte, da nas malo razbremenijo, predvsem v industrijskih panogah. Dovolj je bilo plačevanja, da lahko oni potem socialno podporo obračajo. Ti ne poznajo stresa, ker stres poznamo le mi, norci davkoplačevalci.

Pri nas zaposlenih vse več tujcev, čeprav je na zavodu še 90 tisoč ljudi

Zakaj se je ob 85 tisoč brezposelnih vodstvo Pošte Slovenije odločilo, da bo oglase za poštarje objavilo tudi na srbskem in bosanskem trgu?


sej prav ti. manjsinjci drzijo drzavo..da o gradbenistvu in podobnih panogah ne govorimo

ce ne bi blo uzovene delovne sile z balkana slovenija bi ze zdavnaj krepala
Hubert
# 30.03.2018 ob 20:39
Kdo povzroč porast duševnega zdravna v Sloverniji? Berem. Japonska načela:«Organizacije obstajajo v družbi z namenom, da zadovoljujejo ljudi v tej družbi. To je razlog za njihov obstoj in naj bi bila njihova primarna naloga. Pri vodenju organizacije je prva skrb vodstva zadovoljstvo ljudi, ki so povezani z njo. Če ljudje niso zadovoljni in ne morejo postati zadovoljni, potem taka organizacija ne zasluži, da obstaja. Prva naloga poslovanja je, da imajo zaposleni ustrezne prihodke. V to so vključeni tudi delavci pogodbenih partnerjev in pridruženih prodajnih in servisnih organizacij. Potrošniki so naslednji v tem krogu. Morajo se čutiti zadovoljne in imeti prijeten občutek, ko kupujejo in uporabljajo naše blago in storitev. Upoštevati moramo tudi blaginjo lastnikov delnic. Japonska je kapitalistična dežela in vsaka organizacija mora imeti dovolj dobička, da pokriva delež pri dobičku za lastnike delnic.«

Podjetnik Ivo Boscarol pa pravi:»Filozofija poštenosti do zaposlenega bi morala biti standard. Težko je biti pošten, če imamo za največjega narodnega junaka tihotapca Martina Krpana, utajevalca davkov. Japonska najbolj kapitalistična država, a imajo človeka na prvem mestu.«

Generalni državni tožilec Drago Šketa pa pravi: "Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Tožilci se ukvarjajo tudi s sistemskimi kršitvami, ki so unikum naše družbe. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti." Kdo bo to uredil in bo zmanjšal obolevanje Slovencevm to je njihovo duševno zdravje? Kdo mora to storiti? Vlada, ki naj poskrbi, da bodo najprej rešili 8000 kršitev pravic delavcev.. Šele potem bo resolucija aktualna in realna.
Nimrod no.1
# 30.03.2018 ob 20:31
Cilj vseh slovenskih vlad je da vsak državljan umre na delovnem mestu

Sem prepričan, da imajo ta člen v statutu vseh strank, razen Desusa seveda...
Nimrod no.1
# 30.03.2018 ob 20:28
Se bomo Slovenci čez deset let lahko pohvalili s trdnejšim duševnim zdravjem?

Ja koliko tablet mi lahko predpišete v teh 10ih letih???
Jaffa
# 31.03.2018 ob 22:32
El-ninđa:
ziher se bomo lahko ... glede na to, kak me vsi v službi jahajo, bom do 2028 itak pod zemljo ... tak da bo še nekaj zdravih ostalo :)

To si pa lepo povedal, bravo stari!!
krosnjar
# 31.03.2018 ob 12:53
Majoneza - to ni moje. Na netu sem pobral...ne vem kdo je avtor.
sosman
# 31.03.2018 ob 07:19
Samo tabletko predpisat, pa je vse v redu z duševnim zdravjem...
@twwwter
# 31.03.2018 ob 01:26
Se bomo Slovenci čez deset let lahko pohvalili s trdnejšim duševnim zdravjem?

Seveda. Vedno lahko računamo s tem, da bo zavarovalnica, če ne bo šlo drugače, pojem trdnosti zdravja nekoliko prilagodila, pa bo spet vse v redu.
bori
# 31.03.2018 ob 01:19
Ata
# 30.03.2018 ob 22:31
Nekatere nanire so pač pase!

Ja, tablete so mega danes. Za nove manire.
Ata
# 30.03.2018 ob 22:55
HOR>
NE

Tvoj pesimizem je na mestu!
HOR
# 30.03.2018 ob 22:51
"...Se bomo Slovenci čez deset let lahko pohvalili s trdnejšim duševnim zdravjem?..."

NE
generusus
# 30.03.2018 ob 22:24
Kako lahko človek, ki ni kamen, v tem norem svetu sploh ohrani kakršnokoli zdravje?
Bivši uporabnik
# 30.03.2018 ob 21:58
Nakradene milijarde vrnit iz davčnih oaz v obtok v Slovenijo, nehat naš denar prati, poskrbeti za naše državljane, da bodo dostojno živeli, izobražene kadre zaposliti na primerna mesta, pa se bo duševno zdravje obupanih ljudi povrnilo v stanje, preden ste jim ga vi in vaši kolegi in mafija odvzeli.
tedomedo
# 30.03.2018 ob 21:06
To so tablete za delati sužnje.
tsinamuh0
# 05.04.2018 ob 00:50
Bolj slabo nam kaže. Avtorji tega dokumenta so neverjetno(!) popolnoma spregledali prav tisto duševno bolezen, ki je med Slovenci žal najbolj razširjena.
Po klasifikaciji bolezni je to šifra: MKB-10 F17.
Prevod: gre za zasvojenost z nikotinom, ki zadeva 500.000 Slovencev in Slovenk - v vseh ''normalnih'' državah vedo, da gre pri tem za hudo zasvojenost (kar je bolezen že sama po sebi), ki je povezana s številnimi drugimi - depresijo, shizofrenijo, drugimi zasvojenostmi... zelo negativnimi izidi za duševno in splošno zdravje.
''Naši strokovnjaki'' pa so to enostavno zavestno spregledali, izpustili, samo, da VESTE, kakšni ŠARLATANI so ti PSIHIATRI!!! Uspeli pa so opaziti in omeniti alkohol in to kar 60x...
Gnusno vse skupaj!!!
at111
# 03.04.2018 ob 13:37
Najboljše zdravilo za dušo je pravi duhovni pastir, ker pa večina ljudi išče srečo v materialne je pa pač duša izgubljena :) simpl

Jn 18:36
"Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali..."

Mt 6
"19 »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; 20 nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. 21 Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.«"

2 Kor 4:4
"...za nevernike, ki jim je bog tega sveta(hudič) zaslepil misli..."

Zaslepljenost s tem svetom vodi v duševno smrt, velikokrat že pred fizično.
evaevi
# 03.04.2018 ob 11:16
ako lahko normalen človek izziva atomsko velesilo kot je Rusija? Ta lahko z eno samo raketo uniči celo Veliko Britanijo.


Putin je jasno pobvedal, da planet bo, dokler bo na njem Rusija.
Bati se gre torej tistih na drugi strani in z enakim gumbom pri roki in ne zgledajo ravno odprte glave...
evaevi
# 03.04.2018 ob 11:08
ramus

Več kapitalizma pomeni manj duševnega zdravja, manj kapitalizma pa pomeni več duševnega zdravja,....


žal neizpodbitno dejstvo, ki ga dopolnjujem:

Več kapitalizma pomeni manj duševnega in telesnega zdravja, manj kapitalizma pa pomeni več
duševnega in telesnega zdravja,....
zapravico
# 01.04.2018 ob 10:21
Kako češ bit normalen,če te norci vodijo
kingeston
# 01.04.2018 ob 10:01
z levičarji na oblasti zagotovo ne.
amigo
# 31.03.2018 ob 21:53
Kako lahko normalen človek izziva atomsko velesilo kot je Rusija? Ta lahko z eno samo raketo uniči celo Veliko Britanijo.
gospod iskreni
# 31.03.2018 ob 18:04
Poglaviten problem je v negativnosti družbe. Nič se ne da, vsi nas bodo pokradli, sigurno si kradel da si uspel, črna kronika glavna tema za branje itd. Ko bomo kot družba dali prednost pozitivnim novicam, razvoju, kako je vse mogoče, potem bo tudi to izginilo. Do takrat pa se bomo vtapljali v tem. V službi sem edini brez antidepresivov, delamo psihično naporno delo, vsi me imajo za malce upaljenega, ampak se ne sekiram kaj preveč.
amigo
# 31.03.2018 ob 16:15
Četrtina Slovencev na antidepresivih. Po letu 2008, ko je vlado prevzela leva opcija se poraba antidepresivov močno povečuje.
bori
# 31.03.2018 ob 13:16
krosnjar, # 31.03.2018 ob 12:53

Bravo, tudi če je prilepljen od drugod! Dobro napisano. Nekdo je pa minus zalepil.. verjetno je pa avtor tega minusa en tistih z 'drugačnim mišljenjem'.. sproščen, pošten, razgledan... ah..
vucko84
# 31.03.2018 ob 12:46
A bodo plače dvignili za polovico?
njupipupi
# 31.03.2018 ob 11:49
Samo poglejmo si te podatke, pa vam bo takoj jasno, kaka družba smo:
Slovenci medikaliziran narod.
Kazalo