Vseslovenska raziskava o stanju na področju promocije zdravja na delovnem mestu je pokazala, da so poleg prej naštetih pregledov in izobraževanja ukrepi usmerjeni še v povečanje telesne dejavnosti, izboljšanje delovnih pogojev in izboljšanje organizacijskega ozračja. Na drugi strani pa so ukrepi za promocijo zdravja najredkeje usmerjeni v odvajanje od kajenja, krepitev zdravja najbolj ogroženih skupin zaposlenih (invalidi, starejši, ženske) in preprečevanje duševnih težav.

V raziskavi, ki so jo izvedli julija in avgusta letos, je sodelovalo 691 zaposlenih, od tega 79 odstotkov žensk. Večina jih je bila iz srednje velikih in velikih podjetij, pri čemer jih je bila skoraj polovica iz strokovnih služb in slaba tretjina iz vodstvenega kadra.

Med najočitnejšimi pomanjkljivostmi pri izvajanju programov ozaveščanja o zdravju je pomanjkanje finančnih sredstev: zaznalo jih je kar 75 odstotkov anketiranih.

Izsledke raziskave so predstavili na novinarski konferenci pred konferenco Vlaganje v zdravje zaposlenih povečuje dobiček, ki so jo organizirali Združenje delodajalcev Slovenije s partnerjema Izobraževalno raziskovalnim inštitutom Ljubljana in Sindikatom novinarjev Slovenije. Šlo je za sklep projekta Model ukrepov za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni na delovnem mestu, ki je potekal lani in letos.

"Številni delodajalci so že ugotovili, da se vsak evro, ki ga vložijo v zdravje zaposlenih, večkratno povrne - med drugim zaradi manj odsotnosti delavcev z dela, njihove večje učinkovitosti in zmožnosti pri delu, podoba podjetja pa se poveča," je na konferenci ob izteku projekta dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

Država bi morala ponuditi določene davčne ugodnosti
Po Smoletovih besedah bi morala država omogočiti trajnejše ukrepe za več varnosti in zdravja pri delu. Razni projekti, kot je tudi iztekajoči se, so sicer dobrodošli, vendar se po njihovem izteku sčasoma povrne prejšnje stanje, pravi. Ob tem je napovedal, da bodo vztrajali in od države skušali doseči ustrezne trajnejše ukrepe, med njimi davčne ugodnosti za delodajalce z večjo skrbjo za zdravje delavcev.

Delovno mesto neposredno vpliva na telesno, duševno, ekonomsko in socialno stanje zaposlenega in posledično na zdravje njegove družine, okolice in skupnosti, je na sklepni konferenci dejala Janet Klara Djomba z medicinske fakultete v Ljubljani. Prizadevanja delodajalca za izboljšanje zdravja na delovnem mestu pa se pri zaposlenem kažejo tudi v spremembi vedenja, povezanega z zdravjem. Tako denimo preneha kaditi in spremeni prehranjevalne navade, je povedala.

Mladen Markota z Inšpektorata RS za delo pa je opozoril, da se sicer najraje osredotočamo na ozke cilje, denimo na odvajanje od kajenja ali na hujšanje. Toda osnovna težava na delovnem mestu v Sloveniji je "slaba komunikacija", pravi. "Oblikovali smo stabilen model konflikta," je dejal.

"Delodajalec mora izvajati in organom nadzora tudi dokazati, da izvaja program promocije zdravja na delovnem mestu. Ker delodajalcem še vedno niso na voljo uradne smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu, Inšpektorat Republike Slovenije za delo na tem področju v upravnem postopku izdaja ureditvene odločbe ter delodajalcem svetuje," piše v lanskem poročilu o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2013. Poročilo prav tako navaja, da so inšpektorji za delo v letu 2013 ugotovili 372 kršitev zakona o varnosti in zdravju pri delu na področju promocije zdravja na delovnem mestu, in sicer največ v dejavnosti strežbe jedi in pijač. Največ kršitev zakona pa je bilo ugotovljenih na področju ocenjevanja tveganj in izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, sledijo kršitve glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela ter glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev.