Podatki namreč kažejo, da se slovenski otroci in mladostniki prehranjujejo nezdravo, izbirajo pretežno zdravju nenaklonjena živila in pogosto opuščajo obroke.

Kot so sporočili z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), podatki mednarodne HBSC-študije kažejo, da slovenski mladostniki v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav pogosteje opuščajo zajtrk - med tednom jih tako nikoli ne zajtrkuje kar 31,3 odstotka.

Opuščanje zajtrka s starostjo mladostnikov narašča in je izrazitejše med dekleti kot fanti. Opuščanje zajtrka prispeva k izbiri manj kakovostne prehrane, ki je revna z vlakninami in bogata z maščobami, zato mnogo študij povezuje opuščanje zajtrka tudi z višjo pojavnostjo debelosti med mladostniki.

Pomembna tudi sadje in zelenjava
Za zajtrk so najprimernejši polnovredni žitni izdelki (npr. polnozrnati kruh, žitne kaše), ki so ugodni viri energije predvsem za delovanje možganov, kakovostni beljakovinski izdelki (npr. mlečni izdelek) pa ta ugodni učinek še povečajo.

Z dodatkom zelenjave ali sadja, ki imata visoko hranilno vrednost, lahko pomembno izboljšamo preskrbo z vitamini in minerali. Poleg tega imata tudi relativno nizko energijsko vrednost zaradi višje vsebnosti vlaknin, zato bi ju morali poskusiti vključiti v prav vsak obrok, še pojasnjujejo na IVZ-ju.

Zajtrk vsak dan
Vsakodnevno zajtrkovanje lahko bistveno pripomore k bolj uravnoteženemu dnevnemu vnosu posameznih hranil, s tem pa se zmanjša tudi tveganje za njihovo pomanjkanje, kar je še zlasti pomembno v času rasti in razvoja. Tudi z razvojno-psihološkega vidika zajtrk vpliva na boljše kognitivne zmožnosti, kar se odraža zlasti v boljšem spominu in učenju.

Kmalu malica za več otrok?
Minister Andrej Vizjak je napovedal spremembo meril za upravičenost do šolske prehrane tako, da bo do malice upravičen širši krog otrok - to naj bi se po njegovih besedah zgodilo že v mesecu ali dveh.

Poslanska skupina SD-ja s prvopodpisano Andrejo Črnak Meglič pa je danes v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o šolski prehrani, ki bo zagotovil vsem otrokom vsaj en obrok med poukom. "Višino subvencije vežemo na razrede otroškega dodatka, predlagamo skrajšani postopek, da zakon začne veljati že s 1. januarjem," pravi Črnak Megličeva.

Ključni cilj novele zakona o šolski prehrani je učencem in dijakom iz socialno manj spodbudnih okolij zagotoviti cenejši obrok šolske prehrane, je dejala Anja Kopač Mrak in dodala, da ima zdaj pravico do subvencionirane malice zgolj 28.233 otrok, do kosila le 13.058. Z dopolnitvijo zakona bi zagotovili subvencioniranje malice za bistveno več otrok, za 244.713 učencev in dijakov.

Predlog SD-ja znova širi krog upravičencev do subvencije šolske malice, ki jo zdaj prejema približno 18 odstotkov učencev in dijakov, na upravičence, ki sodijo od prvega do vključno šestega razreda prejemnikov otroškega dodatka, je na novinarski konferenci pojasnila Črnak Megličeva. Za odhodke proračuna bi to pomenilo dobrih 25 milijonov evrov.

Ob upoštevanju socialno-ekonomskega položaja družine bi najvišjo subvencijo - 90-odstotno subvencijo šolske malice - usmerili v otroke najbolj ranljivih skupin oziroma prejemnike otroškega dodatka iz 1. razreda, najnižjo subvencijo (15-odstotno) pa za otroke iz 6. razreda otroškega dodatka.