Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 14 glasov
Ocenite to novico!
Za polno življenje imamo na izbiro veliko drugih pozitivnih možnosti. Vsekakor pa se lahko vedno odločimo vsaj za manj alkohola, je prepričan Peter Tomažič.
Slovenska Karitas že šesto leto pripravlja akcijo štirideset dni brez alkohola. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Petrom Tomažičem, ki akcijo pripravlja. Letošnja govori o solidarnosti, s katero bi po mnenju Tomažiča lahko pomagali tistim, ki jim alkohol povzroča resne težave.
Kakšen je glavni namen akcije in komu je namenjena?
Glavni namen akcije je spreminjanje družbenih navad v odnosu do alkohola, ki nas praktično, če želimo ali pa ne, spremlja od rojstva do smrti. Akcija ima namen, da preidemo z več na manj in da zmanjšamo našo skupno strpnost do čezmernega uživanja alkohola, ki v Sloveniji povzroča številne stiske in trpljenje.
Akcija je namenjena predvsem tistim, ki niso odvisni od alkohola, da s svojim dejanjem odpovedi alkoholu izrazijo solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, in pripomorejo k spreminjanju naših skupnih navad. Namenjena pa je tudi tistim, ki so lahko na meji odvisnosti in s tako odpovedjo lahko preverijo svoj odnos do alkohola. Akcija predstavlja tudi oporo in daje moč vsem neposrednim in posrednim žrtvam alkohola, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.
Akcija 40 dni brez alkohola se bo začela že šestič. Kakšni so bili dosedanji odzivi na akcijo?
Mnogi se nam oglasijo z zahvalo za to akcijo osebno, s pismi, po telefonu in na forumu. Vsako leto se nam pridruži tudi kakšna nova organizacija ali ustanova. Lahko bi rekli, da je v naši družbi veliko pripravljenosti in veliko ljudi, ki želijo storiti nekaj čisto konkretnega, da bo manj trpljenja zaradi alkohola. Števila udeležencev v akciji sicer prav posebej ne merimo, ker ne želimo biti nasilni s preštevanjem, ker gre predvsem za osebno, notranjo odločitev vsakega posameznika.
Zakaj ste začeli to akcijo in zakaj ravno alkoholni post? Menite, da bodo ljudje pripravljeni sodelovati in se odreči alkoholu za 40 dni?
Na Slovenski Karitas se vsak dan vseh 20 let našega delovanja srečujemo s problematiko alkoholizma. Alkohol je v ozadju ali pa je spremljevalec številnih stisk. Številni trpijo tudi posredno zaradi travm iz preteklosti, zaradi prometnih nesreč, nasilja v družinah in nemalokrat alkohol še dodatno poglablja revščino.
Vsak dan smo v stiku z ljudmi in jim poskušamo dati še kaj več od hrane. Ob tem si upam trditi, da je alkohol v Sloveniji eden iz med večjih družbenih problemov. Imamo tudi uspešen program zdravljenja alkoholikov Vrtnica. Vendar samo zdravljenje alkoholikov je premalo. Potrebne so večje in širše družbene spremembe, za katere bomo potrebovali veliko časa. Potrebna je preventiva z različnih vidikov: socialnih, zdravstvenih, prometnih in še kakšnih. Potrebno je sodelovanje državnih ustanov in civilne družbe, da skupaj spremenimo naš odnos do alkohola.
Postni čas se nam je na simbolni in duhovni ravni zdel zelo primeren za razmislek o našem odnosu do alkohola ter zelo primeren čas, da se odločimo za spremembo v našem življenju. V teh šestih letih smo videli in doživeli, da so številni ljudje pripravljeni sodelovati in da dobro razumejo, kaj je namen akcije.
Iz letošnje zgibanke, ki ste jo ob pobudi pripravili izstopa beseda solidarnost, je solidarnost tista, ki lahko odpravi splošne težave alkoholizma?
Solidarnost je tista, s katero lahko pri sebi ozavestimo vsaj nekaj tega, kar povzroča čezmerno uživanje alkohola. Vsakič, ko se odpovemo alkoholu, lahko pomislimo na vse tiste, ki trpijo zaradi alkohola. Takih žal v Sloveniji ni malo. To zavedanje pa nas lahko pripelje do drugačnega bolj kritičnega, manj tolerantnega odnosa do alkohola. To nas lahko pripelje tudi k razmisleku, ali res potrebujemo alkohol, da smo veseli.
Za polno življenje imamo na izbiro veliko drugih pozitivnih možnosti. Vsekakor pa se lahko vedno odločimo vsaj za manj alkohola. Naša dejanja pa še kako vplivajo tudi na druge. Vsak »Ne, hvala,« ima večjo moč, kot si mislimo. Skupaj oblikujemo družbene norme, skupaj ustvarjamo klimo, v kateri se poraja ali pa ne poraja alkoholizem. Skupaj določamo, kaj je normalno. Skupaj prenašamo vzorce obnašanja na naslednje rodove.
Naša osebna odločitev za odpoved alkoholu, pa naj si bo 365, 40 ali pa pet dni, pa ima še drugo moč. Je jasno in nedvoumno sporočilo vsem, ki tako ali drugače trpijo zaradi alkohola, da smo z njimi, da nam ni vseeno za njih. Naša solidarnost jim da moč, da spregovorijo o svoji stiski, da se vrnejo z družbenega roba nazaj v življenje.
Kaj pa mladi, ki radi posežejo po alkoholu, mislite, da bodo sodelovali in se vzdržali alkohola ali ne?
Akcija je lahko zanimiva tudi za mlade. To je lahko majhen test, ali sploh zdržijo toliko časa brez alkohola in se vprašajo, ali niso morda že na robu. Lahko se preizkusijo tudi v smislu: »Ali si upaš?« Predvsem pa mladih ne sme biti strah, da so drugačni, da so posebni in izjemni. Pomembno je, da slediš temu, kar v sebi čutiš ali pa v teh letih vsaj slutiš, da počneš tisto, kar te res veseli, ne pa tistega, kar od tebe pričakujejo množice.
Poznam kar nekaj mladih, ki so "face" med svojimi sovrstniki, ker niso na Facebooku, živijo pa polno življenje v glasbi športu, duhovnosti, umetnosti, dobrodelnosti in še kje. Zanimivo, njihovi sovrstniki jih cenijo. Enako velja za alkohol. Lahko si "faca" tudi, če ne piješ. Če pa te prijatelji ne cenijo, ker ne piješ, se je dobro vprašati, ali so to res tvoji prijatelji. Drugače pa na Slovenski Karitas za mlade v zadnji triadi OŠ in v srednjih šolah pripravljamo posebne delavnice, ki bodo z različnih vidikov pogledale na alkohol in dale mladim možnost, da spregovorijo za in proti. Podlaga za razmišljanje pa bodo prispevki in razmišljanja šestih znanih Slovencev, ki jih je pripravila TV Slovenija.
Pripravili smo tudi poseben fotonatečaj z naslovom: Za več pravega veselja brez alkohola. Mlade bomo spodbudili, da nam pošljejo sliko iz življenja njihove družine ali pa sliko druženja s sovrstniki, ki prikazuje, kaj jih razveseljuje in kaj napolnjuje njihovo življenje in zato ne potrebujejo alkohola. Natečaj bo potekal do septembra.
Argumenti proti čezmernemu uživanju alkohola so nesporni in škodljivost alkohola je dokazana ne samo z medicinskega stališča, pa je alkoholizem še vedno težava, v Sloveniji in po svetu. Zakaj je tako?
Osebno sem mnenja, da gre za kompleksen prenos družbenih vzorcev iz generacije v generacijo. Običajno se stvari stopnjujejo. K temu vsekakor pripomore še alkoholna industrija. Kljub zavedanju o škodljivosti alkohola nas množični vzorec vedno znova potolaži in zavede, da ni tako.
Velikokrat slišimo celo nasprotne ljudske trditve o koristnosti alkohola. Vendar se z alkoholom lahko v nekaj letih nevede znajdemo na meji. Na cesti ali pa pri delu pa vsak trenutek lahko povzročimo nepopravljivo tragedijo. Veliko je tudi drugih škodljivih snovi, ki jih radi uživamo. Vendar morajo biti pozitivni učinki večji od negativnih. Zato pa sta potrebni mera in zdrava pamet. Z več kot 11 litri čistega alkohola v povprečju na enega starejšega od 15 let ni treba biti ravno strokovnjak, da bi spoznal, da smo to mero v povprečju vsaj za trikrat presegli.
Akcija se začenja z začetkom katoliškega postnega časa in predstavlja post za tiste, ki uživajo alkohol. Boste kdaj začeli kakšno akcijo, ki bi zajela tudi abstinente? Čemu naj se odrečejo tisti, ki alkohola ne pijejo, ali pa, recimo, otroci?
Alkoholni post, h kateremu spodbujamo v tej akciji, je samo ena izmed možnih izbir v postu. Seveda pa glavni namen posta v tem duhovnem smislu ni v tem, da smo bolj fit, ampak v tem, da nekaj storimo za drugega in da se znamo ustaviti in poslušati, kaj nam govori naša notranjost.
Glavni namen pravega posta so solidarnost in dobra dela. Konkretnih možnosti je zelo veliko. Lahko ne gledamo televizije in ta čas namenimo svoji ženi ali otrokom. Lahko se odpovemo nepotrebnemu zapravljanju in samo s 25 evri na mesec omogočimo petčlanski družini na podeželju na Madagaskarju ali v Ruandi, da se bo sama s svojim delom preživela, imela za šolske potrebščine za svoje otroke in tudi za najnujnejša zdravila. Tu je tudi možnost, o kateri lahko vsaka družina razmisli in jo uresniči preko Karitasa.
Tudi v prometnem smislu se lahko odpovemo prehitri vožnji ali tako imenovani vožnji do 10 čez omejitev in pripomoremo, da bomo sami in tudi drugi udeleženci v prometu varnejši. In tudi otroci lahko ob pomoči staršev najdejo obilo možnosti za dobra dela.
Kako bi vi pozvali ljudi, naj prenehajo uživati alkohol vsaj 40 dni
Ob več kot 2.000 prometnih nesrečah tudi z smrtnimi izidi, ki se v Sloveniji letno zgodijo zaradi alkohola, ob nasilju in drugem trpljenju, ki se pojavlja v več kot vsakem četrtem gospodinjstvu, ob več kot 600 mrtvih predvsem zaradi bolezni in ob vsem skritem in nezapisanem trpljenju ne moremo in ne smemo ostati brezbrižni. Najmanj, kar lahko storimo, je to, da se za 40 dni v znamenje solidarnosti odpovemo alkoholu. Vsak dan šteje!
Vi med akcijo ne pijete alkohola?
Alkoholni post prakticiram že skoraj 10 let. Prvič je bila to malo bolj izzivalna izbira za post, ker mi ustaljene oblike katoliškega posta niso pomenile ravno kakšnega izziva. To je bilo tudi zelo zanimivo, saj so me ljudje kar naravnost vprašali, ali imam mogoče težave z alkoholom ali pa če si čistim telo. Nekateri pa so samo modro prikimali.
Težko sem se izognil vprašanju, zakaj ravno alkoholni post, saj imam v postu rojstni dan. Običajno sem jim odgovoril, malo v šali, malo pa zares, odvisno od sogovornika, da sem si pač zadal malo težjo nalogo ali pa da se malo testiram. Zanimivo, da so se v naslednjem letu že pojavili moški posnemovalci, ki so se tudi želeli malo testirati. Zanimivo je bilo tudi to, da smo se o problematiki alkohola začeli odkrito in odprto pogovarjati. Iz te osebne izkušnje se je pozneje porodila zamisel za širšo akcijo 40 dni brez alkohola s poudarjeno noto solidarnosti.
Sicer kdaj uživate alkohol?
Ob kakšni družabni priložnosti kdaj pa kdaj spijem kozarec vina ali pivo.
Ste se ga kdaj napili?
Zelo težko najdete Slovenca, sploh pa moškega, ki ne bi imel te izkušnje. Tudi jaz nisem nobena izjema. Če smo se s tem pred 20 leti običajno srečali v zadnjih letnikih srednje šole, se ta meja danes pomika vse nižje. Vse več je mladih, ki imajo izkušnjo pijanosti že pred 13. letom.
Zdi pa se mi pomembno, da vsak človek na tem področju najde osebno ravnovesje, in sicer tako, da je odgovoren do sebe in do drugih. Mladost je sicer vedno norost, ampak se lahko v primeru alkohola tudi skrajša in omili, če imamo dober zgled staršev in pa dobro družbo. Zato je vredno razmisliti, kaj delamo sami kot starši in kam bomo usmerili naše otroke v zadnjih razredih osnovne šole. Od tega je marsikaj odvisno.
Nepravilna ali zelo pomanjkljiva vzgoja staršev in popolna permisivnost v šoli.
Če bi starši. ki dovoljujejo svojim otrokom pitje alkohola, imeli svoje otroke vsaj malo radi jim pitja ne bi dovolili.
Da so otroci pivci so vedno krivi starši.
Seveda ... vožnja in alkohol ne gresta skupaj - v drugo pa se družba nima kaj vtikati.
Zadnjič sem gledal eno oddajo, kjer je ena ženska ustanovila klub dogs and drinks, kjer lastniki pripeljejo pse in spijejo kakšen kozarček. Tako se vsi obnašajo bolj sproščeno in se začnejo pogovarjati, tudi, če se drugače ne bi. Isto je po barih in drugje, ker se začnejo pogovarjati tudi najbolj sramežljivi in tako spoznavajo nove ljudi.
Tistega ki gre vozit pijan itak ne bo streznilo ponavadi nič drugega kot nesreča sama, prej mu lahko kažeš take in drugačne slike nesreč pa bo to pozabil takoj drug dan. Mene osebno bi se me verjetno še najbolj dotaknila izpoved kakega ponesrečenca v živo.
Tisti ljudje, ki pa pijejo in doma ustrahujejo svojo družino pa imajo ali resne probleme z alkoholom in nato prešibko voljo, ker jih vsak nategne naj gredo z njim na kozarček, ali pa ne znajo videt dela. Če bi tisti čas ko ga pijejo rajši namenili pucanju stanovanja ali izdelavi kake stvari bi bila žena vesela ko pride domov, dobra volja pa je isto nalezljiva kot slaba. Delo krepi telo in duha, če pa imaš preveč časa pa začneš preveč razmišljati o stvareh in se začnejo limonade v živo.
Isto počasen ubijalec je lahko pretirana količina hrane, vendar se debelost danes zakriva s tem, da je vsak drug obilnejši človek bolan, ali pa ima pač velike kosti, čeprav je bilo tega včasih ko ni bilo toliko hrane veliko manj.
Veliko dobrih stvari je lahko tudi škodljivih, zato pa je potrebna zmernost.
9. marec 2011 ob 13:40
Pri nas je tudi velikokrat bil zupnik, pa se se nikoli ni napil, ceprav bi se konec koncev tudi lahko, saj pride pes. Po drugi strani, pa je bil arhitekt (ne prijatelj, ampak najet), ki smo ga komaj pripeljali domov. Bili so tudi ucitelji, zdravniki, pa se bi se nasli, vsi so se napili pri meni, vsi imajo otroke, h katerim so sli domov. Toliko o posplosevanju...
Če je bil pri vas 3 ure gotovo ni samo žegnal hiše...A si ga imel skoz na očeh? Kaj pa mamo?
A je bil oče v gostilni?
p.s.: Ne prodajat enih kar tako malo... za lase privlečene. Aja... Jaz poznam pa...kr neki :)))
@gesan
Pa o kakšnih vojnah zdaj ti? A se ti je odpeljalo? Ne jest tablet, pa zraven pit alkohola...Škoduje zdravju. Na svetu niso samo vojne tragične.
KLIK
@Ulixes; Župnik je človek, to je res, vendar bi prav ljudje na takšnih funkcijah morali dajati ZGLED(ne vzgled) drugim, če že pridigajo kaj je prav in narobe. Poleg tega, skoraj ne poznam župnika, ki ga ne bi malo preveč srknil in svoje početje opravičeval s tem, da mu tako naročuje služba (pa verjemi, da jih poznam kar nekaj).
Če te pa že zanima kaj so počeli moji starši, naj ti povem, da mu je oče pomagal prazniti steklenice in je bil na koncu popolnoma enako nacejen kot župnik. Razlika pa je ta, da je šel potem oče spat v posteljo, župnik pa za volan. Pa mojemu očetu se to zgodi 1x ali 2x letno, pa še to doma v lastni hiši, župniku pa dnevno...
Pa ne mislim, da so vsi župniki pijanci, vsekakor pa ne dajejo pravega zgleda!
Ta komentar ne sodi ravno k tej temi, vendar sem komentiral komentarje ne članka.
P.S. Če misliš pridigati o uporabi pravilne slovnice si najdi nekoga mlajšega...
9. marec 2011 ob 12:04
Enkrat je prišel župnik k nam požegnat hišo, odšel je 3 ure kaneje z najmanj 3.0 promila v krvi. Vajo je ponavljal še 2 mesca, da je obdelal celo vas. Pa ni hodil peš od hiše do hiše, pa po končanem športnem dnevu se tudi ni peš odpravi nazaj v farof.
....tk da ja, oltar je kr pravi vzgled!!!
Zupnik je clovek (ni nekaj bozanskega) in lahko ima probleme kot vsak drug clovek. Pri cerkvenih obredih se spije le simbolicno merico vina. Tako kot je misljeno pitje vina ob hrani (znanstveno dokazano, da ima blagodejne ucinke za prebavo). Najboljsi ZGLED (ne vzgled) svojim otrokom pa ste starsi. Me zanima, kaj si ti delal med tem ko se je zupnik pri tebi napil, ali bolje receno tvoji starsi...
Meni se zdi vsaka taka akcija zelo dobrodošla. Pitje alkoholnih pijač povzroča preveč tragedij!
Ko boš mi pa lahko dokazal, da je za vojne vzrok alkohol, pa ti bom verjel.
Do takrat pa boš ti moral razumet, da je razum tisti, ki povzroča tragedije. In tega ne bi bilo toliko sorazmerno manj koliko bi bilo popitega alkohola manj.
Ziher.
Torej preganjajmo najprej nerazum. In potem verjamem, da kar naenkrat ne bomo rabili takšnih izgovorov kot je tvoj.
Enkrat je prišel župnik k nam požegnat hišo, odšel je 3 ure kaneje z najmanj 3.0 promila v krvi. Vajo je ponavljal še 2 mesca, da je obdelal celo vas. Pa ni hodil peš od hiše do hiše, pa po končanem športnem dnevu se tudi ni peš odpravi nazaj v farof.
....tk da ja, oltar je kr pravi vzgled!!!
Ni ravno fer primerjati simboličnega "pitja" vina pri maši (par kapljic oz. kolikor malo ga lahko prelije duhovnik v kelih, razredčeno z vodo) s pitjem, kot ga imajo v mislih v tej postni akciji.
Meni se zdi vsaka taka akcija zelo dobrodošla. Pitje alkoholnih pijač povzroča preveč tragedij!
verni poltiki pa pravijo da vino ni alkohol ampak jezusova kri
torej pijmo ga
nenazadnje pa ko gledam naše politike in kam nas vse to vodi, mi takoalitako ne preostane drugega kot da se ga napijem