Za zdravje mladih

Poudarki

  • Otroci zaužijejo preveč "praznih" kalorij
  • Na debelost vpliva ekonomski položaj družine
  • Čezmerna teža ima negativen vpliv na samozavest otrok
  • Debelost je nesmiselno prikazovati zgolj kot krivdo posameznikov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 27 glasov Ocenite to novico!
pomfri
Prigrizki med obroki so preveliki in pogosto nepotrebni. Foto: Reuters
       Otroci imajo že prirojeno nagnjenje do sladkega okusa in če jim ponujamo sladko hrano, jo bodo tudi izbrali.       
 Mojca Gabrijelčič Blenkuš
otroci
Če boste otroku prepustili izbiro hrane, bodo najraje posegli po sladkem. Foto: Reuters
       Otroci sami odločajo, kaj in kdaj bodo jedli, zaradi pomanjkanja časa pa starši najlažje otroke nagradijo s hrano –najhitreje in najpreprosteje je za nagrado iti na pico in ne na Šmarno goro ali na izlet.       
 Magdalena Urbančič
diabetes
Debelost v otroštvu predstavlja povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Foto: BoBo
V Sloveniji je predebela četrtina 15-letnih fantov, kar nas uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, 11-letniki se uvrščajo na peto mesto, 13-letniki pa na sedmo.
 Zadnji rezultati mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), izvedene leta 2010

Dodaj v

Epidemija debelosti med otroki vztraja, del krivde nosita vzgoja in "debelilno" okolje

Debelost pogosto družinski fenomen
14. marec 2016 ob 06:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

Debelost pri otrocih v Sloveniji je še vedno problem, Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je za to odgovorno tudi "debelilno" okolje, pediatrinja Magdalena Urbančič pa dodaja, da otroci prepogosto sami odločajo, kaj želijo jesti.

"V Sloveniji še vedno govorimo o epidemiji debelosti, ki pa se je začela umirjati," pravi doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ-a. Po podatkih Fakultete za šport so premiki na bolje med fanti večji, a je med njimi problem debelosti še vedno bolj razširjen kot pri dekletih.

Pediatrinji Magdaleni Urbančič, ki vodi Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer obravnavajo tudi čezmerno hranjene otroke in mladostnike do 19. leta, se zdi podatek, da se je naraščanje števila otrok s čezmerno težo umirilo, spodbuden, a je vseeno zaskrbljena: "Še pred leti nismo govorili o otrocih z ekstremno povečano težo, zdaj pa obravnavamo tudi take primere. Mislim, da se je v preteklih letih že marsikaj spremenilo, a na tem področju je še veliko dela."

"Debelilno" okolje in permisivna vzgoja
Vzrokov za čezmerno težo otrok in mladostnikov je več, eden od njih, pravi Gabrijelčič Blenkuševa je tudi "debelilno" okolje. "Po domače, ponudba hrane je taka, da hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, obenem pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo," pojasnjuje.

Da otroci zaužijejo preveč "praznih" kalorij oziroma jih ne porabijo, se strinja tudi Magdalena Urbančič. "Poleg tega imajo otroci radi številne prigrizke in sladke pijače, prigrizki med obroki pa so preveliki in jih je preveč," dodaja pediatrinja, ki je izpostavila tudi pomen zajtrka: "Manjka zajtrk in če zjutraj ni zajtrka, se otrokom poruši dan." Delno je za visok odstotek predebelih otrok kriva tudi permisivna vzgoja: "Otroci sami odločajo, kaj in kdaj bodo jedli, zaradi pomanjkanja časa pa starši otroke najlažje nagradijo s hrano – najhitreje in najpreprostejše je za nagrado iti na pico in ne na Šmarno goro ali na izlet."

.

Dobro je preveti, kakšno hrano kupujemo. Pri tem nam je lahko v pomoč aplikacija Zveze potrošnikov Slovenije Veš, kaj ješ?

.

Na debelost vpliva tudi ekonomski položaj družine, za zdravje v poznejšem obdobju je namreč izredno pomembno predvsem zgodnje otroštvo, pravijo na NIJZ-ju, kjer opozarjajo na povezavo med pomanjkanjem v otroštvu in slabšim zdravjem v odrasli dobi. "Ne le pri nas, vse raziskave v Evropi in na svetu kažejo, da so dejavniki tveganja in nezdrav življenjski slog ter posledično debelost bolj razširjeni med prebivalci, družinami in otroki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom," dodaja Gabrijelčič Blenkuševa.

Pridobivanje telesne teže – normalna reakcija v nenormalnih razmerah
"Evolucijska razlaga debelosti pravi, da je človeški organizem narejen za gibanje, ne pasivnost, in za uživanje energijsko redke, hranilno bogate hrane. Pod temi pogoji fiziološko delujemo dobro, saj je naš organizem rezultat milijone let trajajočega prilagajanja na okolje, za katerega sta bila do druge polovice 20. stoletja značilna predvsem pomanjkanje hrane in zahtevno fizično delo. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica normalne reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah," je pojasnila Gabrijelčič Blenkuševa.

Ključen dejavnik za zdrave prehranske navade je tudi oblikovanje okusa, Gabrijelčič Blenkuševa pravi, da bodo otroka okusi hrane, s katerimi se je srečal v zgodnjem otroštvu, privlačili tudi v odrasli dobi: "Zato skušajmo zagotoviti, da se bo v zgodnjem otroštvu srečeval predvsem s hrano, ki bo zmerno sladka, slana in mastna."

Vpliv okolja je pomemben
Debelost je pogosto družinski fenomen, a Gabrijelčič Blenkuševa opozarja, da pogosto ni kriva dedna zasnova, ampak življenjski slog celotne družine: "Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih 20 letih kaže na izredno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s čezmernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane ter nezadostno telesno dejavnostjo."

Vseeno pa ne gre popolnoma spregledati dednih lastnosti, tako je pomembno tudi metabolno oziroma presnovno programiranje. Prehrana v času pred nosečnostjo, v nosečnosti in v času dojenja namreč vpliva na številne presnovne dejavnike v razvoja otroka, povezana pa je tudi z zdravjem v odrasli dobi.

Na navade otrok vpliva tudi oglaševalska industrija, zato Gabrijelčič Blenkuševa staršem svetuje, naj majhnih otrok med reklamami ne pustijo samih, saj otroci pogosto ne ločijo med reklamo in programsko vsebino. Usmerjanje pa potrebujejo tudi mladostniki: "Do določene mere smo pred oglaševanjem visoko mastnih, sladkih in slanih živil uspeli zaščititi mlajše otroke, za sodobne načine trženja živil pa so najbolj občutljivi in ranljivi najstniki vse do 17. ali 18. leta."

Zaradi debelosti otroci trpijo za boleznimi, ki so včasih prizadele zgolj odrasle
Debelost v otroštvu je skrb vzbujajoča tudi zato, ker predstavlja povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje, vse več otrok pa ima tudi metabolne motnje, kot sta sladkorna bolezen tipa II in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih.

Pediatrinja Urbančičeva je pri delu z otroki opazila tudi negativen vpliv čezmerne telesne teže na samopodobo in počutje: "Nekateri se s čezmerno telesno težo soočajo neposredno, nekateri se zaprejo vase, postanejo pasivni ali celo depresivni, drugi postanejo hiperaktivni, a ne v smislu, da so bolj gibalno aktivni, ampak gre za neprimerno vedenje, jezikanje, igranje klovna v razredu oziroma posebneža, da pridobijo priljubljenost. A ti otroci so v sebi enako zlomljeni, prav tako imajo nizko samopodobo, čeprav s svojim vedenjem navzven sicer kažejo, da se ne vznemirjajo zaradi telesne teže, a se v resnici zelo obremenjujejo s težo."

A izkušnje Urbančičeve kažejo, da dobra samopodoba raste skupaj z doseženimi uspehi: "Takoj, ko izgubijo nekaj kilogramov, začutijo, da so lahko tudi uspešni. Če v tem času dosežejo še kakšen šolski uspeh, se stvari drastično obrnejo, začnejo verjeti vase. En uspeh pa za sabo pogosto povleče drugega. S tem pridobimo bistveno bolj zrelega otroka."

Celostna obravnava v Šentvidu pri Stični
A vse tudi ni odvisno hrane, pomembno je tudi gibanje, spopadanje s stresom in zadostna količina spanja. Ravno za celostno obravnavo otrok in mladostnikov s čezmerno težo pa skrbijo v Šentvidu pri Stični. Vodja centra pediatrinja Urbančič pojasnjuje: "Poleg nas zdravnikov pri obravnavi otrok sodelujejo tudi diplomirane medicinske sestre, ki skupaj z dietetičarko izvajajo program. Delovni terapevti in psihologinja pa skrbijo za psihosocialni vidik ter za izboljšanje samopodobe in samospoštovanja. Skupaj z njimi pripravljajo načrt prehranjevanja in dnevnih dejavnosti. Potem so tu tudi fizioterapevti, ki skrbijo za različne korekcije od drže do hoje, ter športni pedagog, ki pomaga pri pravilnem obremenjevanju organizma z aktivnostmi."

Urbančičeva izpostavlja, da otroci v času zdravljenja pri njih obiskujejo tudi šolo, kar je izredno pomembno, saj se tako naučijo uskladiti šolske in obšolske dejavnosti z zdravim načinom življenja. Otroci pa tudi po zaključku programa ostanejo v stiku s Centrom: "Dve leti ostanejo vključeni v naš program, a ker je vključitev v program prostovoljna, jim ne moremo preprečiti, da program zapustijo. Spremljamo jih na kontrolnih pregledih in tudi prek telefona, včasih že telefonski klic reši težave. Poleg tega so pomembne tudi redne kontrole, na začetku približno na dva meseca." Izrednega pomena je tudi sodelovanje s starši.

Na koncu po mnenju NIJZ-ja ni odveč znova poudariti, da je debelost izrazito kompleksen družbeni problem, ki ga je zato nesmiselno prikazovati zgolj kot krivdo posameznikov. Ker na prehranske odločitve bolj kot posameznikove odločitve vplivajo možnosti v okolju, se zavzemajo za sistemske ukrepe, ki bi otrokom omogočali razvoj zdravih prehranjevalnih in gibalnih navad.

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
tulumba
# 14.03.2016 ob 06:30
pa tako so hipsterski starši ponosni na svoje pet minutno hofer kosilo, pa tamau use poje, pa kok je luškan s temi lički in dvainsedemdesetimi kilami u prvem. uau.
Ljudje samo mislijo, da doma pripravljajo hrano, ko stresejo lidlovo pico in hoferjevo lazanjo v pečico.
Ni več ljudske hrane, ker mislijo, da je za siromake. Moji tamali že ne bodo jedli na žlico, kot moja babi. sej ni vojna!
Krivi so starši in pika. Aja, da ne pozabim...Krivi so starši.
Ja pa so!!
jaskelainen
# 14.03.2016 ob 06:58
Če bi bila postavljena kakšna pravila oz. zakoni, da podjetja ki proizvajajo hrano ne bi smela v vsako hrano dodajati sladkorja, potem bi bilo verjetno precej drugače. Če pa pogledamo, dno so največji sponzorji olimpijskih iger ter ostalih športnih tekmovanj, raznik klubov itn., pa vidimo da sta to CocaCola in McDonalds. Kdaj je bila na TV nazadnje reklama za dobro jabolko? Za čipse je pa vsak dan. Država sama dopušča, da je stanje tako, ker je kapital pred človekom.
Lluka
# 14.03.2016 ob 06:29
pediatrinja Magdalena Urbančič pa dodaja, da otroci prepogosto sami odločajo, kaj želijo jesti.

Hja.to pa je demokracija, kjer po današnji zakonodaji oz otrokovih pravicah MU NE SMEŠ NIČ. Kar reče.tako mora biti, drugače te lahko še lasten otrok prijavi, da mu kršiš pravice... itd. Se bi prec Nursdorferjeva oglasila....da treba otrokom ustreči pri njegovih željah in potrebah.
Liml
# 14.03.2016 ob 06:22
"debilno" družinsko okolje (fast food in sedenje pred TV-jem oz računalnikom)
Koprčan98
# 14.03.2016 ob 07:03
Vse, kar ima veliko sladkorja obdavčit do maksimuma
brehme
# 14.03.2016 ob 06:51
Staršem, se ne da, ne znajo, skuhati kolerabe, repe,...vsi na nekih pizzah in podobnim. Folk je povečini len. Čimmanj delati, več preležati, posedati.
aaa
# 14.03.2016 ob 07:22
Če pa pogledamo, dno so največji sponzorji olimpijskih iger ter ostalih športnih tekmovanj, raznik klubov itn., pa vidimo da sta to CocaCola in McDonalds.

Ja, vedno so za vse drugi krivi.

1. Da si dovzeten za te sponzorje, moraš biti nekdo, ki cele dneve leži pred televizijo (za to so verjetno krivi proizvajalci televizij in ne tisti, ki leži)

2. Moraš it v McDonalds. Moji otroci še nikoli niso bili. Predvidevam, da zato, ker sem tudi sam bil glih 3x tam. Nazadnje pred 20-timi leti.
thetilko
# 14.03.2016 ob 07:06
Lahko nehate pisat o tem in se sprijaznite s posledicami, glede na to, da zaradi Lobistov in GZSja ni bilo mogoce uvesti niti dodatne bremenitve na hrano s prekomernimi kolicinami sladkorja.

Raja zal sama regulacije ne zmore politika pa je nima jajc uvesti.
SamoRes
# 14.03.2016 ob 07:38
Potrebno je več ozaveščanja stršev, da se pije voda. Povsod vidiš otroke kako se nalivajo z 1,5l cenenih različic kokakol potem se pa čudite zakaj debelost.
firouzabadi
# 14.03.2016 ob 07:13
Že res, da hitra prehrana ni zdrava, vendar se tudi z "zdravo", domačo hrano, precej hitro odebeliš. Razlog je, kot je tudi dobro izpostavljeno, premalo telesne aktivnosti, številčnost obrokov in velikost porcij. Vsakodnevni obrok si je treba pač zaslužiti z ustrezno količino gibanja na prostem.
Vreizeja
# 14.03.2016 ob 08:03
mali_piscek, revščina je že krivec, še bolj pa nevednost ali neizobraženost, nerazgledanost v tej smeri. Kdo pravi, da je treba jesti lososa, lahko se kupi celega piščanca in se ga razkosa, ni treba kupiti piščančjega fileja.
Sezonska zelenjava je poceni in bolj zdrava od eko bio zelenjave, sadja iz južne afrike. Kislo zelje, kisla repa ta čas, fižol..... Pa ajdova in prosena kaša, ješprenj.... Samo kdo od otrok bo pa to jedel? Eni ja, večina pa samo nos priviha.
rosinka
# 14.03.2016 ob 10:57
Velikokrat slišim: "Naš tega ne je."
Zakaj ne je? Ker starši to dovolijo. Pri nas je večkrat na teden mineštra in se nobeden ne pritožuje. Pripomba je le, da je neprimerljivo bojša kot v šoli. Ocvrtih jedi se praktično ne je. Mogče 1x na mesec girice ali dunajski, na olivcu. Ponfrita ne delam nikoli.Gazirane pijače, ledene čaje ipd. kupim le, ko mlajši otrok praznuje rojstni dan, ker so sošolci navajeni tako in če ponudim doma narejen sok z minimalno sladkorja, razen mojega, ne pije nobeden. Žalostno. Isto velja za kruh, poznajo samo tistega iz trgovine, večina le belega. Isto velja za čips in podobno. Mislim, da mojim otrokom oziroma vsem nam nič ne manjka.
Če peljem otroka 2-3x letno v Maca se ne počutim prav nič krivo in mislim, da jima to ne škoduje.
Otroke je potrebno od malega navajat na domačo hrano, vedeti morajo, da krompir zrase na njivi in ne na polici v trgovini.
Skuham eno vrsto jedi za vse in nobenemu ne kuham posebej. In seveda, moja dva otroka ogromno čas preživita zunaj. Z menoj vred.
Shantorian
# 14.03.2016 ob 06:52
Če prebereš komentarje pod novicami o restavracijah na višjem nivoju

Lepo prosim, "visoka kulinarika" nima veze z zdravim prehranjevanjem. Tam samo skupaj zmešajo 2 surovini, ki nikakor ne pašeta skupaj, ju lepo zapakirajo, nabijejo cene in rečejo, da je "visoka kulinarika".
aaa
# 14.03.2016 ob 08:15
Si pač ne morejo privoščiti lososa,

Kila sardelic v Hoferju je 3 EUR. Nekdo, ki si lahko privošči gazirane pijače, pudinge, posebne salame, zamrznjene pice... si lahko tudi to privišči.
ms-dante
# 14.03.2016 ob 06:37
Par preprostih pravil:
1. Vsaj 3x tedensko rekreativni šport.
2. Čimbolj odstraniti iz prehrane bel sladkor (bomboni, tortice, sladkani sokovi, coca cola)
3. Sadje namesto sladkarij.
4. Zelo zmerna uporaba mesa (predvsem rdečega mesa, pa raznih salam in hrenovk)
5. Adijo permisivna vzgoja pri zgornjih točkah.

Seveda pa je to proces, če imate otroka, ki so mu zgornje točke španska vas.
SIcer pa vsak po svoje naj najbolje pomaga svojemu otroku,
SamoRes
# 14.03.2016 ob 08:28
johann
# 14.03.2016 ob 07:59
Zadnjič ste enkrat pisali, da so otroci lačni. Zdaj pa se že enkrat odločite, ker si bolj težko lačen in predebel. Sicer bomo dobili vtis, da nakladate...

Kako si pa lahko pismen in neveden? Poišči si informacije. Revščina ne pomeni več hirajočih okostnjakov, temveč konzumiranje cenene hrane, ki vsebuje preveč maščob, sladkorja, nima pa vitaminov itd.,
igor-za
# 14.03.2016 ob 07:45
Res so v prvi vrsti za debelost otrok krivi starši, predvsem ženske imajo navado otroke siliti jesti.
Velik del odgovornosti pa nosijo prehrambna industrija (direktorji) in lastniki, ki izkoriščajo vzgibe ljudi, in predvsem otrok, da vnašajo vase preveč hrane. Mislim, da celo spodbujajo to, kajti debeli otroci pomenijo dolgoletno preveliko konzumacijo ko odrastejo. Stroške bolezni ipd. pa tako in tako nosijo posamezniki sami ali pa država.
Problem je tudi neetičnost na tem nivoju!!!
Kekec99
# 14.03.2016 ob 09:22
Včasih smo imeli žoge za katerimi smo se podili, sedaj sedijo pred TV sprejemnikom, vse kar se premika pa so prsti na tipkovnici.In kot opažam zgubljajo živce ob "igranju".
fah-q
# 14.03.2016 ob 10:26
1. okus ni prirojen, je vprašanje navade. to ve premalo ljudi

2. zdrava hrana je poceni...jabka, zelje, pesa, korenje, pomaranče so včasih prav smešno poceni...polnozrnata moka tudi ni draga za narest kruh..(avtomat za kruh stane pa manj ko 100 eur in se povrne hitro pr cenah kruha napram moki)...tudi razne kaše in stročnice so vse prej kot drage...in voda (za pit) iz pipe je slabša le od izvirske studečnice, bolša pa napram vsem stekleničenim zadevam.

3.gibanje je esencialno za zdravje...seveda ni treba oponašata raznih Robičev pa Mravljetov ampak tek/kolo/plavanje vsaj kako uro večkrat tedensko je nuja.

4.v kolkor se gibate in ta hrana, ki je zdrava predstavlja večino se tudi ob občasnih eskapadah v cukr, nasičene maščobe in belo moko ne pozna...še lepše-po določenem času tega ne boste več marali...bo neokusno..
mali_piscek
# 14.03.2016 ob 07:41
Zakaj nič ne analizirate vpliv revščine na debelost.

Vedno več ljudi bazira v prehrani na olju, beli moki, sladkorju, ..... Si pač ne morejo privoščiti lososa, velike količine sveže zelenjav in sadja, ....
Marko32
# 14.03.2016 ob 07:27
Še do nedavnega je bil velik problem lakota otrok, sedaj je problem njihova debelost.

Na voljo so praktično neskončne količine kvalitetne hrane. Tudi v diskontnih prodajalnah. Ne glede na to ima večina vozičke nabasane s sladkorjem nafilane izdelke in v naprej pripravljeno hrano.

Potrebno bo malo več odgovornosti do sebe in bližnjih. Zahteve, da naj država predpiše zdravo prehrano, so smešne.
Skippy
# 14.03.2016 ob 09:31
Če bi bila postavljena kakšna pravila oz. zakoni, da podjetja ki proizvajajo hrano ne bi smela v vsako hrano dodajati sladkorja, potem bi bilo verjetno precej drugače.

Pred 20. leti pa so isti fanatiki govorili iste stvari za maščobe. Samo zato, da kdo pač ne bi bil kriv. Ni kriv sladkor, ni kriva prehrana, ampak ČLOVEK. A te hrana sili, da jo daš v usta? A ti sladkor sam skoči v telo? Še kar iščete krivca drugje, namesto pri sebi.
jaskelainen
# 14.03.2016 ob 09:13
potem pa še šolstvo ukine uro športne vzgoje na teden (vem, da je bil o tem govora), namesto da bi še kakšno dodali...
Tempo
# 14.03.2016 ob 06:42
Če prebereš komentarje pod novicami o restavracijah na višjem nivoju, postane vse jasno. Kvantiteta ima prevečkrat prednost pred kvaliteto.
melanholik
# 14.03.2016 ob 09:53
Eden od ključnih dejavnikov je seveda dolgoletna (kot danes vemo, strokovno povsem zgrešena) demonizacija maščob. Preprosto so nam desetletja polnili glavo s tem, kako so maščobe grozljive in kako je treba jesti "nemastno". Potem pa se je izkazalo, da so bile teze o škodljivosti vnosa maščob po eni strani zelo pretirane, po drugi strani pa je ta demonizacija na široko odprla vrata pretiranemu vnosu ogljikovih hidratov. Ti pa so res tisti, ki jih zlahka konzumiramo v (pre)velikih količinah in ki neposredno prispevajo k debelosti in boleznim (zlasti sladkorni), ki jo spremljajo. Tako da, velik delež pri tem so imele tudi zablode zdravstvene politike.
kolnkista
# 14.03.2016 ob 09:27
Sladkor je neke vrste droga. Trošarine uvesti na njega tako kot na tobak, plačata jih delno proizvajalec, delno pa trgovec.
Dajo
# 14.03.2016 ob 09:07
Vse te "debelosti", nezdravo življenje na finančne, prometnem, zdravstvenem, šolskem okolju pašejo ljudem, ki so zaradi denarja pripravljeni uničiti celotna ljudstva.
tanj
# 14.03.2016 ob 08:40
Permisivna vzgoja je najbolj enostavna vzgoja. Staršu se ni potrebno odločat, ni mu potrebni vodit otroka. Ko (če) starši ugotovijo, da so zafrklni, je že prepozno. Takrat pridejo na vrsto otroški psihiatri.
fah-q
# 14.03.2016 ob 10:30
pa še tole...občasna lakota je dobra za telo...sicer pr tamalih ni pametno jih stradat, pr odraslih pa ziher koristi, če niso siti ves čas...
alcatraz
# 14.03.2016 ob 08:46
"debelilno"

okolje je vedno bolj debilno, ne debelilno.
Nikec3
# 14.03.2016 ob 07:41
Razlogi so lahko različni, a vendar se reševanje problema debelosti mora začeti v glavi predebelega.
milkshake
# 14.03.2016 ob 11:26
Ladies and gentlemen.. Gabriela Urbancic (desno). Povejte mi, kako lahko taka oseba predava o preprecevanju debelosti. [img=http://s17.postimg.
org/79g51jknv/image.jpg]
yoda
# 14.03.2016 ob 08:38
Za vitko postavo je 80% v prehrani in 20% v gibanju. Ali drugače, nikoli se ne moreš toliko gibati kot lahko poješ.
Kar se pa tiče, da je "zdrava" hrana draga, pa povem le da me kosilo za 4 osebe le redko pride več kot 8€. Juha, glavna jed, sladica.
SamoRes
# 14.03.2016 ob 08:23
So pa na drugi strani prav tako problematične mame, ki otroke silijo z raznim veganstvom, jim nikoli ne pustijo slaščice, pice ali česa podobnega. Zmerna raznovrstna hrana in veliko gibanja pa ne bo nobenih problemov.
420
# 14.03.2016 ob 09:13
a kdo ve za lokacijo kakšnega takega kioska s pomfrijem?
kren66
# 14.03.2016 ob 10:08
starši ki dopustjio da se jm otroci zredijo kot pujsi bi mogli odgovarjat!!! Če se odrasla oseba odloči da se bo zapustila, čist njegov problem , (mogli bi sicer plačevat višje zavarovanje)sam da pa pitajo svoje otroke to pa ne neke kazni bi mogle bit...
Modrijan6
# 14.03.2016 ob 09:42
Vse našteto drži. Res pa je tudi, da se večina danšanje maldeži premalo giblje in preveč poseda pred računalniki, zato starši peljite otroke v naravo, na igrišča, gibanje je zagotovo tisto pravo, in seveda zdrava kakovostan hrana, s čim več sadja in zelenjave....., a, kaj, ko sadje in zelenjava v Sloveniji nista poceni, starši v stiski sadja in zelenjava pogosto ne morejo kupiti in kupujejo ogljikove hidrate, ki so cenejši. Mnogo starši tudi nimajo časa za kuhanje, zato otroci obiskujejo restavracije za mlade - in tam jedo pečen krompirček, mastne burgerje, sladkarijo, pijejo sladke pijače......, in do debelosti je samo še korak
Marjan K.
# 14.03.2016 ob 08:57
Vsa osnova bi se morala začet z tem da se ljudi nauči uživat ne pa ŽRET oz. goltat hrano!!! Drugo je pač čas v katerem je hrana široko dostopna in je potem to neko polnilo ob kratkočasju, druženju, depresijah itd...
Je pa zasvojenost z hrano ki jo še bolj umetno potencirajo razni dodatki in pa sama dostopnost le te nekaj najhujšega. Predstavljate si narkomana ki se hoče odvadit droge vednar bi moral za svoje preživetje kljub temu vsak dan dobit določeno dozo..nekaj takega je pri hrani. In ja prenekatera hrana bi se danes zlahka kvalificirala za neko vrste droge...
DANCHINHO
# 14.03.2016 ob 07:26
otroci sami odločajo, kaj bodo jedli? lol

@jaskelainen

+1!
sosman
# 14.03.2016 ob 07:09
Ni permisivna vzgoja že na smetišču zgodovine? Ni zadnjih 20 generacij dokaz, da nekaj ni v redu s tem? Otrok se ne more nič sam odločat, ker nima dovolj izkušenj.

Permisivna vzgoja ni vzgoja že po sami definiciji.
Kot da bi rekli permisivni zapor, kjer zapornik sam odloča o svoji kazni. Vsaj stroški bi bili ničelni ;)
junkmail
# 14.03.2016 ob 15:20
Dobra tematika. Če bi jo tako ponavljali kot zdrahe, bi bilo verjetno manj debelih otrok.
Xter
# 14.03.2016 ob 13:02
Včasih je res zanimivo gledati v nakupovalne vozičke :). najbolj so mi zanimive debele mame. Polno pudingov, sladkih pijač, sladkarij... Potem pa potegnejo ven še mleko in jogurt s 0,5% maščobe, ker tisto mleko z 3,5% pa redi.
sunshiny
# 14.03.2016 ob 12:54
Mislim, da je problem v pomanjkanju odnosa do hrane. Nimamo ga. Kot da je popolnoma vseeno, kaj vnašamo v telo. Tudi izgovori v smislu, saj vse skurim, ni pomembno, koliko in kaj pojem. Prav tako gospodinjstvo kot predmet v osnovni šoli ne služi pravemu namenu. Nekdo tarna o pomanjkljivi državljanski vzgoji - a ni najpomembneje imet zdrave in fit državljane. Gibanje in prehrana gresta z roko v roki. Lepo se sliši, polnovredno, polnozrnato ..., če že kupite kruh, vsebuje kopico konzervansov, t.i. sredstev za rahljanje, vzhajanje, malokdo pa si ga pripravlja sam in tako naprej z ostalimi proizvodi. Gibanje pa, ja, priznam je pomembno. Sama se tega nisem zavedala v osnovni šoli, v gimnaziji pa se ti itak ne da. Sedaj na teden vzdržujem nekje poleti 40-50 km teka tedensko, v ostalih obdobjih pa kak ducat kilometrov manj in več vadbe za gibljivost ter plezanje. Skrivnost ni v odrekanju, samo spremenit je treba mindset pa več vlagat vase.
Calendula
# 14.03.2016 ob 12:36
Že kot dojenčke jih pitajo s pripravljenimi kašicami, čokolini, medolini ....... ipd.. Prehranjevalne navede dobi človek v najzgodnejši dobi, in take ohrani tudi kasneje. Zdravje naroda je odvisno od mam, manj od očetov. Mama največkrat tista, ki skrbi za prehrano v družini.

In, če je čez teden časovna stiska, zakaj potem svoje malčke/mladostnike ob sobotah in nedeljah, ko imata starša več časa, vodita na kosilo v nakupovalni center? Pomanjkanje časa je samo izgovor za komoditeto, ki vodi v debelost. In na koncu se tudi otroci ukvarjajo s shujševalnimi kurami, kot njihovi starši.
aaa
# 14.03.2016 ob 11:55
Čedalje bolj je jasno, da je za debelost bolj krivo pomanjkanje telesne aktivnosti kot prehrana.

To ni res. Meni je pri 18h, ko sem nehal rasti, kar naenkrat začer rasti trebuh in kilogrami, čeprav sem bil takrat vsak dan kakšni 2 uri telesno aktiven. Če ne bi začel konkretno manj jesti, bi bil kot sod.
fah-q
# 14.03.2016 ob 11:02
@pullach
večina sajda in zelenjave iz trgovine ni zdrave. Tle si že falil. Raje naredi vrt in posadi svoje sadje pa zelenjavo. In še to pazi, kakšna semena kupiš. Večinoma so že od korporacij (npr. Monsanto), ki omejujejo rast, da boš kupil več semen. Kar je pa seveda spet umetni poseg in vprašanje kaj res ješ. Ni kar tako vse.

Vem o čem govoriš, ma to je že popolnoma drugo poglavje. No, recva tako-vsako sadje in zelenjava iz trgovine je krepko bolj zdrava kot narezan toast kruh, milka čokolada, sladkane pijače in podobno sranje...je pa res, da sadje in zelenjava "z vrta" ki se pokvarijo po par dneh napram temu iz trgovin nima konkurence. V Sloveniji kupiš jabko pa zdrži 3 tedne....Jaz vrta (zaenkrat) še nimam, živim pa precej časa na leto v krajih, kjer imam blizu tržnico, na kateri dobim zadeve "direkt z njive in drevesa", ki jih je treba umit, ker so od blata in ptičev in ne od kemijskih zadevščin, da jih mumificirajo...po 4 dnevih mi je pomaranča splesnela, zrela papaja in ananas pa itak zdržita kvečjemu dva dni, da o solati in paradižniku, ki ga zavohaš na 3 metre ne govorim...

:)
cairns
# 14.03.2016 ob 09:53
Epidemija debelosti med otroki vztraja, del krivde nosita vzgoja in "debelilno" okolje

Za svoje otroke so odgovorni starši. Staršem pa je najbolj pomembno da so otroci pridni in da jim ne motijo njihovega egističnega dnevnega ritma. Rešitev je preprosta. Računalnik, TV in hrane(sladkarij) kolikor lahko otrok poje.
Tako so zadovoljni vsi. Starši imajo svoj mir in se lahko posvečajo vsemu samo otrokom ne.
Dajo
# 14.03.2016 ob 09:05
Spet smo kot pri prometu v mestih in smogu, da se odpravit ampak ni volje zaradi drugih koristi. :(
QUENDI
# 14.03.2016 ob 21:08
....veliki krivec je zakonodaja, ki omogoča živilski tehnologiji uporabo vsemogočih nadomestil, ki zadovoljujejo le čutila potrošnikov (ne gre samo za cenejšo hrano in pijačo9 - sploh v stresnih situacijah (danes je to že kar vsaka minuta).....termin poslovna priložnost - vsemu kar malo diši po naravnem se nabijajo cene z razlago o veliko večjih stroških......podrto razmerje glavnih bakterijskih družin v (predvsem) črevesju in posledično motnje metabolizma in endokrino-živčnega sistema (tukaj se spet srečamo s stresom).....neprimerna obdelava in kobinacija živil.....in tako tudi dovolj gibanja ne pomaga......debelost je pa samo začetek usodnejših motenj
tsinamuh0
# 14.03.2016 ob 14:03
Oprostite, da moram izreči hudo kritiko na račun NIJZ. Očitno imajo tam že vsi oprane možgane. Ni potrebno prenašati vse odgovornosti na potrošnika, to je ravno to, kar manupilativna industrija, ki vsepovsod sipa sladkorje in cilja na otroke - želi! Očitno to ni slučaj... Kot, da je vsa rešitev pri snoveh, ki zasvojijo v informiranju (information approach vs power approach), kako zastarelo prepričanje...
http://radioprvi.rtvslo.si/2016/01/stop-za-sladkor/
V tej odlični radijski oddaji izveste mnogo več, razen od (očitno) podkupljene ge. Recek.
NIJZ je zgolj navidezen zagovornik JZ, v resnici pa kup brezzobih, mlačnih, apatičnih, servilnih podpornikov obstoječega sistema. In to zato, ker ni nobenega nadzora, nobene pozitivne selekcije... od vodstva naprej. Želel bi, da bi ministrstvo za zdravje močno prevetrilo številne JZ ustanove, ker je tam t.i. ''krapov'', ki niso še nikoli ugledali svetlobe, veliko preveč!!
Opis projekta

Za zdravje mladih je projekt, ki deluje v smeri preprečevanja bolezni povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in mladostnikih. Mladi so vključeni v planiranje, izvedbo in vrednotenje projektov v sodelovanju s strokovnjaki na različnih področjih delovanja – javno-zdravje, raziskovanje, izobraževanje, informiranje in promocija. Več ...

Zdravje
link
Andraža Kopača bo na čelu UKC Ljubljana zamenjal Aleš Šabeder
2
13. december 2017 ob 17:01 Svet UKC Ljubljana je krivdno razrešil generalnega direktorja Andraža Kopača in za v. d. generalnega direktorja imenoval Aleša Šabedra, je po seji sveta povedal predsednik sveta Jože Golobič.
Več novic ...
Kazalo