Posvojite živali

Posvojite žival: Čopka je kljub izgubi očesa nagajiva mlada muca

Galerija živali, ki čakajo na novega skrbnika

21. oktober 2016 ob 12:34
Ljubljana - MMC RTV SLO
Čopka je stara približno 4 mesece.

Čopka je bila najdena sama, brez mame, s hudo okužbo, zaradi katere so ji morali odstraniti oko. Muca je zdaj zdrava in pripravljena na nov dom.

V društvu Lajka, kjer je nastanjena, pravijo, da je zelo živahna in nagajiva in da jo izguba očesa prav nič ne moti pri njenih vragolijah.

Na nov dom v slovenskih zavetiščih in društvih čaka več kot 300 psov, mačk in drugih živali. V Multimedijskem centru RTV Slovenija smo se zato povezali s številnimi zavetišči, društvi in prostovoljci in za vse tiste, ki razmišljate o posvojitvi domače živali, pripravili kratek izbor živali, ki so zdaj na voljo za posvojitev.

Zaželeni odgovorni posvojitelji
Živali, ki se oddajajo, so veterinarsko pregledane, cepljene in očiščene zunanjih in notranjih zajedavcev. Samice so sterilizirane. Nekatere živali so pri začasnih skrbnikih, ki skrbijo za njihovo socializacijo, vedno večji pomen pa vzgoji in socializaciji dajejo tudi zavetišča, kjer poleg veterinarskega osebja za živali skrbijo tudi prostovoljci. Vsaka žival, ki najde začasno zatočišče v zavetiščih ali pri začasnih skrbnikih, ima za seboj (pre)večkrat žalostno zgodbo, zato so zaželeni odgovorni posvojitelji, ki so ji pripravljeni dati topel dom, se z njo ukvarjati in z njo deliti srečo. Zagotovo vam bo vloženo ljubezen in trud vrnila z obrestmi.

Za vse nadaljnje informacije stopite v stik z zavetiščem oziroma društvom, kjer je žival. Zavetišča in društva imajo različne pogoje posvojitve, določene živali pa zahtevajo tudi posebno nego ali kinološko znanje.

Seznam zavetišč in društev najdete v tabeli na koncu galerije.

Fotografije živali, ki iščejo dom, predvajamo tudi na MMC-jevem nočnem Infokanalu, in sicer vsak ponedeljek in petek v poznih večernih urah na TV SLO 1. Zavetišča ali društva, ki želijo objavljati svoje oglase na portalu in Infokanalu, vabimo, da nam pišete na: zivalskiotok@rtvslo.si.

Viri fotografij: Zavetišče Ljubljana, Zavetišče Maribor, Zavetišče Turk, Zavetišče Horjul, Zavetišče Obala, društvo Mačja preja, društvo Hrtji svet, društvo Lajka, Društvo za zaščito živali (DZŽ) Pomurja, Društvo za zaščito živali (DZŽ) Kranj.

Prijavi napako
 

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 5

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • babalu22 21. oktober 2016 ob 20:09
    Jaz sem hotela kužka posvojiti vendar imajo društva nemogoče pogoje.
    Trenutno imam psa, ki je v t.i. boksu velikem 80 kvadratnih metrov, vendar je zunaj noč in dan.
    Oni so dali pogoj da mora bit posvojenček v hiši, kar pa pri meni ni mogoče. Naj se malo zamislijo zakaj se ljudi več ne odloča za posvojitev. Jaz pod njihovimi pogoji niti pod razno.
    +2
    -1
  • anny22 21. oktober 2016 ob 21:44
    Strinjam se z babalu22. Problem društev za najdene živali je, da jih vidijo samo kot hišne ljubljenčke. Ne psi ne mačke niso postali spremljevalci človeških skupin samo zaradi ljubkosti in crkljivosti. Oboji so imeli tudi druge naloge - psi čuvanje hiše, lov, mačke redčenje glodalske zalege, kar je ohranilo zaloge hrane in preprečilo širjenje bolezni. Vse to je bilo v njihovi naravi že pred udomačitvijo in je še vedno. Seveda pa nič od tega ni mogoče, če so neprestano zaprti...zapiranje živali med štiri stene je dejansko mučenje.
    +1
    -1
  • vegan 22. oktober 2016 ob 16:19
    Poziv vsem dobrosrčnim in požrtvovalnim ljudem, ki rešujejo pse in mačke!

    Prosim vedite, da ni nobene razlike med psi, mačkami in ostalimi živalmi, ki jih rešujete ter kravami, piščanci, pujsi, ribami in ostalimi živalmi, ki jih jeste. In nobene razlike ni med mesom ter ostalimi živili živalskega izvora: vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost. Živali rešujete zato, ker verjamete, da imajo moralno vrednost. Zato prosim prenehajte sodelovati pri trpinčenju in ubijanju živali. Prosim, postanite vegani.

    Vabljeni na:
    www.howdoigovegan.com
    in na moj blog o abolicionističnem pristopu k pravicam živali:
    https://leonkralj.blogspot.si/
    +1
    -1
  • violencia 22. oktober 2016 ob 16:21
    babalu22 - se strinjam, da imajo določena zavetišča čudne zahteve. Vendar ni pri vseh enako. Imamo toliko zavetišč in društev, da greš enostavno do drugega. Poznam primere, ko v enem zavetišču osebi niso hoteli oddati žival, v drugem pa brez problema. Moraš tudi njih razumet, da ocenijo subjektivno, imajo preveč slabih izkušenj.
    +1
    0
  • vegan 22. oktober 2016 ob 16:36
    @anny22

    Praviš, da je zapiranje živali med štiri stene mučenje.

    Jaz pa mislim, da izvor problema ni v tem, da živalim ne dovolimo izhoda na svež zrak, ampak v tem, da ljudje sploh udomačujemo živali. Menim, da za bi morali posvajati brezdomne živali, a hkrati ne dovoliti nadaljnje vzrejanje. Dovoli, da podrobneje predstavim zakaj takšno stališče.

    Osnovno stališče, ki ga zagovarjam, se glasi:
    Vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) imajo eno samo pravico iz katere izhajajo vse ostale - temeljno pravico do tega, da niso obravnavana kot lastnina drugih. Ne obravnavati čuteča bitja kot lastnino med drugim pomeni, da moramo prenehati vzrejati vse živali za človekovo uporabo, vključno s "hišnimi ljubljenčki". ( Več o tem na: https://leonkralj.blogspot.si/2015/09/sest-temeljnihnacel-abolicionisticnega.html )

    Prvič:
    Ne glede na to ali sami sebe imenujemo skrbniki, ljubitelji ali prijatelji naših psov, mačk, hrčkov, itd., je realnost takšna, da smo njihovi lastniki. V naši družbi imajo namreč živali status lastnine (tako v pravnem kot družbenem smislu). Čeprav imajo morda za nas "višjo sentimentalno" vrednost, pa so naše živali v resnici le naša last. Last, ki se ne razlikuje od ostalih predmetov, premičnin ali nepremičnin, ki jih posedujemo. Živali so uporabljene izključno kot sredstvo za zadovoljitev človekovih teženj. In čeprav pravimo, da priznavamo živalim moralno vrednost in da jih ne dojemamo kot navadne predmete, njihov status lastnine v resnici pomeni, da pravzaprav nimajo moralne vrednosti; imajo le ekonomsko vrednost, oziroma vrednost, ki jim jo dodelimo ljudje - njihovi lastniki.

    Vsi razpoznavamo, da je obravnavati druge ljudi kot lastnino v nasprotju s priznanjem ljudi za bitja z moralno vrednostjo. Vsi sprejemamo temeljno moralno načelo, ki pravi, da mora biti vsem ljudem (ne glede na njihove osebne značilnosti - barva kože, spol, inteligenca, spolna usmerjenost, stopnja fizične ali duševne razvitosti, itd.) priznana osnovna moralna pravica do tega, da niso obravnavani kot lastnina. Navsezadnje ravno na tem načelu sloni celotna svetovna obsodba človeškega suženjstva. Lastniški status živali pomeni, da so živali obravnavane kot predmeti, ne glede na to ali si morda prizadevamo z njimi ravnati "ljubeče". Toda med človeškimi in ne-človeškimi živalmi ni nobene takšne razlike, ki bi lahko upravičila nepriznavanje enake temeljne pravice vsem živalim, kot jo priznavamo vsem ljudem. Vsem čutečim bitjem (ljudem in živalim) moramo priznati enakovrednost v tem, da niso obravnavana oz. uporabljena izključno kot sredstvo za dosego človekovih ciljev. Vsakršna uporaba živali je nemoralna, ne glede na morebitne koristi, ki jih to prinaša ljudem ter ne glede na bolj ali manj "humani" način uporabljanja. Enako kot ne bi nikoli zagovarjali "humanega" človeškega suženjstva, "humanega" posilstva ali "humane" zlorabe otrok, ne moremo zagovarjati niti "humanega" izkoriščanja živali. Ne oziraje na koristi, ki bi jih imela npr. uporaba enega samega človeka, ki bi ga izkoristili in ubili na račun dodelitve njegovih organov desetim drugim bolnim ljudem, bi vsi ostro obsodili takšno ravnanje.

    Drugič:
    Udomačene živali niso niti približno podobne temu, kar naj bi v resnici bile. Tekom zgodovine jih je človek s križanjem in gensko manipulacijo tako zelo spremenil, da sploh ne spominjajo več na živali izpred nekaj tisočletij. Zato ta bitja niso del naravnega sveta, ampak del sveta, ki smo ga mi umetno ustvarili. Ta bitja smo razvili za svoje sebične namene – hrano, obleko, družbo, zabavo, šport, itd. Zanje smo ustvarili umetni svet, v katerem jih izkoriščamo na vse mogoče načine. Te nekdaj veličastne, samostojne živali smo si podredili in jih naredili popolnoma odvisne od nas. Udomačeni psi, mačke, hrčki, itd. ne zmorejo skrbeti sami zase. Mi kontroliramo vse njihove potrebe in odločamo o vseh aspektih njihovih življenj - v kakšnih pogojih bodo živele, kje in kdaj bodo spale, kdaj in koliko bodo jedle, ali bodo imele svežo vodo, kdaj bodo šle ven na svež zrak (če sploh), skratka ta bitja smo si v celoti podredili in njihova življenja zreducirali na golo služenje našim interesom. Zato ta nemočna bitja v resnici niso ne živali, ne ljudje – so nekaj vmes. So ranljiva bitja, prepuščena na našo milost in nemilost. Ko nam ustreza, jih skušamo počlovečiti, ko pa si jih želimo podrediti ali izkoristiti (za hrano, obleke, itd.), jih degradiramo na raven manjvrednega oz. ničvrednega bitja.

    In ker se udomačene živali niso znašle v tej godlji po svoji krivdi, temveč izključno zaradi ravnanja človeka, je edino pravično, da jih ponovno "osvobodimo". Osvoboditev ne pomeni, da jih spustimo v divjino (navsezadnje tam sploh ne bi preživele), ampak da jih nehamo "proizvajati", da torej prenehamo z načrtno vzrejo novih in novih udomačenih živali, bodisi za zrezek, pašteto, jogurt, sir, jajčno omleto, čevlje, jakno ali za "hišne ljubljenčke".

    Tretjič:
    Pse, mačke, hrčke, morske prašičke, kune, činčile, papagaje, ribe, pajke, kanarčke, kače, zajčke in druge živali se množično proizvaja kot po tekočem traku, podobno kot vijake v tovarni ali (v primeru eksotičnih živali) so zajete v naravi in se jih prevaža na dolge razdalje, ki je za mnoge usodna. "Hišne ljubljenčke" se trži na enak način kot predmete. Vzreditelji in trgovina z živalmi zgolj odgovarjajo na povpraševanje ljudi, enako kot v primeru proizvodnje živil živalskega izvora, zato je glavna odgovornost na nas, da prenehamo zahtevati oz. povpraševati po (živih ali ubitih) živalih. Čeprav nekateri lepo skrbijo za svoje hišne živali, je mnogo več takih, ki z njimi ravnajo naravnost obupno. Npr. v ZDA večina psov preživi v enem domu manj kot dve leti, preden so odvrženi na cesto, v zavetišče ali oddani novemu lastniku. Več kot 70% ljudi, ki posvojijo živali, jih kasneje tudi odvrže. Vsi poznamo grozljive zgodbe o sosednjih psih na kratkih verigah, ki preživijo večino svojega življenja osamljeni. Mesta širom sveta so polna odvrženih mačk in psov, ki živijo nesrečno življenje in bodisi stradajo bodisi zmrznejo, podležejo boleznim, ali pa so trpinčeni s strani ljudi. Veliko je tudi takšnih ljudi, ki trdijo, da imajo radi svoje hišne živali, a jih brezčutno iznakazijo z rezanjem ušes, repkov ali puljenjem njihovih krempljev, da ne bi popraskali pohištva, itd.

    Svojo hišno žival resda lahko obravnavamo kot družinskega člana in ji priznavamo inherentno vrednost njenega življenja ter je ne tretiramo kot potrošno blago. Toda naša skrb za našo žival v resnici pomeni le, da svojo živalsko lastnino vrednotimo višje od njene tržne vrednosti. Nič drugega. In če si premislimo ter se odločimo, da bomo svojemu psu vsakodnevno zadajali hude udarce kot neke vrste "vzgojni ukrep" ali da ne bomo hranili svoje mačke, češ da bo bolj motivirana za lovljenje miši v kleti, ali pa da bomo "evtanazirali" (beri: ubili) svojo žival, ker ne želimo več finančnih izdatkov zanjo, bo naša odločitev zaščitena z zakonom. Imamo dovoljenje, da vrednotimo svojo lastnino kot se nam zahoče. Lahko jo vrednotimo visoko ali pa jo ubijemo.

    Na primer: za svoj avtomobil lahko skrbim lepo in ga redno čistim ali pa se ga odločim pustiti rjaveti in propadati. To je popolnoma moja svobodna izbira. Dokler mu zagotavljam minimalno vzdrževanje, ki omogoča, da opravi tehnični pregled, je vsaka druga odločitev v zvezi z mojim avtom, vključno z odločitvijo, da ga oddam trgovcu z rabljenimi deli, čisto moja stvar. Dokler zagotavljam minimalno hrano, vodo in zatočišče za svojo hišno žival, je katerakoli druga odločitev, razen sadističnega mučenja živali, povsem moja stvar, vključno z odločitvijo, da jo odvržem na cesto ali oddam v zavetišče (kjer je veliko živali po izteku 30-dnevnega zakonskega roka bodisi ubitih ali prodanih v raziskave), ali jo nesem "uspavat" k veterinarju.

    Skratka, naša osnovna moralna dolžnost je, da prenehamo podpirati načrtno vzrejanje vseh udomačenih živali ter karseda dobro poskrbimo za tiste, ki so že tukaj, dokler ne umrejo naravne smrti. Toda predpogoj je, da postanemo vegani in izobražujemo oz. pozivamo druge ljudi k veganstvu kot moralnem imperativu. Ne moremo biti za pravičnost v odnosu do živali in jih hkrati jesti. Nobene moralne razlike ni med psom ali kravo, piščancem, ribo in drugimi živalmi. Vse želijo živeti, nobena ne želi trpeti ali biti ubita.

    Četrtič:
    Nekateri, ki ugovarjajo argumentu, ki ga predstavljamo abolicionistični vegani, pravijo, da imajo vse živali in tako tudi "hišni ljubljenčki" temeljno pravico do razmnoževanja oz. do nadaljevanja vrste, zato naj jih ne bi smeli sterilizirati oz. kastrirati in dovoliti nadaljevanje udomačevanja.

    Odgovor zakaj je ta teza moralno zgrešena, je še najlažje razumljiv, če uporabimo analogijo v človeškem kontekstu:

    Dejstvo je, da bomo ljudje v prihodnosti ustvarjali "umetne ljudi". Pravzaprav se obstoječa tehnologija že zelo nagiba v to smer (menda celo že obstajajo zametki prvih poskusov). Skratka, ustvarjalo se bo ljudi za potrebe takšnih in drugačnih del (večinoma nevarnih oz. zelo utrujajočih del, ki jih običajni človek ne zmore). Namen bo ustvariti takšne ljudi, ki bodo čimbolj fizično sposobni, a hkrati čustveno nerazviti, otopeli in vodljivi, zato da bodo bili sposobni opraviti vse zadane naloge (kakršnekoli že). Njihova življenja in celoten njihov obstoj bo namenjen služenju drugim ljudem. Na svet bomo spravili posameznike, čigar življenja bodo v resnici ena sama žalost. Povedano drugače, to bodo novodobni sužnji, ki bodo izkoriščani v vseh ozirih.

    In zdaj pomislimo ... ali bi kdorkoli med nami rekel, da je temeljna pravica načrtno ustvarjenih ljudi (teh duševno pohabljenih sužnjev) pravica do razmnoževanja in nadaljevanja vrste, zato, da bomo lahko še naprej izkoriščali tudi njihove potomce? Večina bi rekla, da je tovrsten predlog sprevržen. Če je kaj temeljna pravica, je to prenehati z načrtnim ustvarjanjem teh ljudi, jih prenehati izkoriščati ter na primeren način poskrbeti za vse tiste, ki so že ustvarjeni.

    Enako je z udomačenimi živalmi. Tu so le zato, ker smo jih mi umetno ustvarili za naše egoistične potrebe. Temeljna pravičnost pomeni prenehati jih načrtno vzrejati in prenehati trgovati z njimi, nič drugače kot v primeru umetno ustvarjenih človeških sužnjev.

    Se pravi, naša osnovna moralna dolžnost je, da:
    1. postanemo vegani,
    2. izobražujemo in pozivamo javnost k veganstvu kot moralni osnovi oz. temeljni pravičnosti,
    3. ne kupujemo živali, pač pa jih posvajamo in spodbujamo tudi ostale ljudi k posvajanju vseh brezdomnih, zavrženih živali ter k njihovi sterilizaciji/kastraciji.

    Svet bo precej bolj pravičen in narava bo veliko bolj naravna brez udomačenih živali.

    Lp, Leon Kralj

    P.s.
    Zgornje besedilo je hkrati tudi moj blog z naslovom Spornost udomačevanja psov, mačk in drugih "hišnih ljubljenčkov", ki je sicer dosegljiv na: http://www.rtvslo.si/blog/vegan-FrJl/spornost-udomacevanja-psov-mack-in-drugih-hisnih-ljubljenckov/110748

    Viri:
    ► Knjiga Etika v kuhinji: http://www.eatlikeyoucarebook.com/slovenscaron269ina-slovenian.html
    ► Video: Profesor Francione odgovarja na vprašanja iz občinstva: https://www.youtube.com/watch?list=PLAg_TeZ267R6klqb8m0nzOWz8ZvRBkyNB&v=RFb2tc16lCs
    ► http://www.abolitionistapproach.com/fa
    qs/
    +1
    -1
 

Avdio & Video

  • Varuh pravic živali

  • Na Apaškem polju zastrupljenih več psov

  • Nemški volčji špic

  • Živalski blues: Noemi in Ksena

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!