Izstrelitev je bila uspešna. Foto: EPA
Izstrelitev je bila uspešna. Foto: EPA
Posadka v breztežnostnem prostoru.
Po letu in pol so ZDA v vesolje ponovno poslale svoje plovilo s posadko. Foto: RTV SLO
Ameriško-japonska posadka Discoveryja
Sedemčlanska posadka je poletela proti Mednarodni vesoljski postaji. Foto: Nasa

Uspešna izstrelitev je za ameriško vesoljsko agencijo Nasa zelo pomembna, saj je prva po nesreči raketoplana Columbia, ki je 1. februarja 2003 razpadel pri vrnitvi na Zemljo.

Dve minuti po izstrelitvi sta se od plovila uspešno ločili dve startni raketi na trdo gorivo, sedem minut kasneje pa zunanji rezervoar za gorivo. Spremljanje obeh dogodkov je omogočila tudi kamera na rezervoarju.

Odpadli kos z rezervoarja
Iz Nase so sporočili, da se je pri izstrelitvi odlomil večji kos zunanjega rezervoarja. Strokovnjaki sedaj preučujejo posnetke izstrelitve in skušajo ugotoviti, ali bi lahko odpadli kos poškodoval raketoplan. Prav 800 gramov težak odpadli kos zaščitne pene je usodno poškodoval raketoplan Columbio, ki je ob vrnitvi v Zemljino orbito 1. februarja 2003 nato razpadla.

Nujne zaloge hrane in nadomestnih delov

Discovery bo tokrat na mednarodno postajo, kamor naj bi prispel v četrtek ob 13.18 po našem času, ponesel več ton nujno potrebnih zalog hrane in rezervnih delov. Posadka šteje 7 vesoljcev, vodi pa jo poveljnica Eileen Collins.

Izstrelitev so od septembra lani preložili kar šestkrat, nazadnje 13. julija, ko je odpovedal eden od senzorjev za gorivo. Discovery naj bi se vrnil 7. avgusta.

Če Nasi Discoveryja ne bi uspelo izstreliti do 31. julija, bi ga lahko šele med 9. in 24. septembrom. Gre za 114. vesoljsko misijo v okviru ameriškega vesoljskega programa, za Discovery pa je to 31. pot v vesolje, potem ko je premierno izstrelitev doživel 30. avgusta 1984.

V četrtek ob 20. uri boste lahko o raziskovanju vesolja, Discoveryju in še čem klepetali z Vojkom Kogejem, poznavalcem astronavtike iz Vesoljske tiskovne agencije.

Tehnični podatki o Discoveryju
Uradno ime plovila je OV-103. V dolžino meri 37,22 metra, skupaj z rezervoarji pa 56,14 metra. Razpon čez krila meri 23,79 metra. Ob vzletu bo tehtal 2.041 ton. Raketoplan je sestavljen kar iz 2,5 milijona različnih delov.