Svetovna proizvodnja nafte je sodeč po podatkih analize, ki sta jo izvedla kemik David King in oceanolog James Murray, svoj vrhunec dosegla že leta 2005 (75 milijonov sodčkov (en sodček je približno 159 litrov) na dan), zdaj pa že nekaj let živimo na tem vrhu, piše Scientific American. Nove najdbe tako zgolj nadomeščajo upad proizvodnje na starih naftnih poljih, same proizvodnje pa ne večajo.
Do zdaj smo za sodobni način življenja porabili že okoli bilijon sodčkov nafte, še kakšen bilijon pa se jih skriva pod zemljo. A njihova lokacija nakazuje, da bodo stali precej več, kot njihovi predhodniki. King in Murray zatrjujeta, da geologi vedo, kje so nova polja in če bi obstajal obet novega velika polja, bi ga že našli.

Nafte bo še, a bo dražja
Svoje ugotovitve sta utemeljila na analizi podatkov o nafti ameriške agencije za podatke o energiji. S pregledom podatkov o gibanju porabe in proizvodnje sta ugotovila, da od leta 2005 proizvodnja ostaja praktično nespremenjena. Cene (nadomestek za povpraševanje) so po drugi strani divje nihale.
To po njunem mnenju pomeni, da ne obstaja več neka prosta zaloga, ki bi se lahko odzvala na povečanje povpraševanja. "Ne zmanjkuje nam nafte, zmanjkuje pa nam nafte, ki jo je mogoče proizvesti z lahkoto in poceni," sta zapisala avtorja.
Smo res na vrhuncu?
Vendar drugi podatki kažejo drugačno sliko. Naftni velikan BP je v nedavni analizi odkril, da je naftna proizvodnja pravzaprav dosegla vrhunec (82 milijonov sodčkov na dan) leta 2010, čeprav bi lahko bila razlika v proizvodnji posledica proizvodnje iz »neobičajnih« virov npr. katranskega peska.
Rastoča proizvodnja na Kitajskem, Nigeriji, Rusiji in ZDA pa namiguje, da tehnološke izboljšave lahko omogočijo boljšo proizvodnjo iz obstoječih virov. Tudi cene nafte po mnenju okoljskega znanstvenika Vaclava Smila ne kažejo na vrh. Cene so, upoštevajoč inflacijo, na približno enaki ravni kot leta 1981, pravi.