V Bruslju so zadovoljni s krepitvijo digitalne konkurenčnosti EU-ja v zadnjih letih, pri čemer pa opozarjajo, da so možnosti za dodatno rast v prihodnje velike. Komisija poudarja predvsem, da je uporaba IKT-tehnologij še vedno razmeroma bolj razširjena med mladimi do 24 let, ki imajo na tem področju tudi največ znanja. Foto: EPA
V Bruslju so zadovoljni s krepitvijo digitalne konkurenčnosti EU-ja v zadnjih letih, pri čemer pa opozarjajo, da so možnosti za dodatno rast v prihodnje velike. Komisija poudarja predvsem, da je uporaba IKT-tehnologij še vedno razmeroma bolj razširjena med mladimi do 24 let, ki imajo na tem področju tudi največ znanja. Foto: EPA
Računalnik
EU mora veliko storiti še na področju razvoja enotnega spletnega trga, spodbujanju spletne trgovine in spletnega oglaševanja ter pri krepitvi naložb v raziskave in razvoj na področju IKT-ja. Do leta 2015 bi digitalno gospodarstvo lahko po ocenah Bruslja v najboljšem primeru ustvarilo dva milijona novih delovnih mest. Foto: EPA

Najnaprednejša je Slovenija pri razvoju in uporabi rešitev e-uprave, kaže poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope, ki ga je objavila Evropska komisija. Ta sicer poudarja, da se je odstotek državljanov EU-ja, ki redno (vsaj enkrat tedensko) uporabljajo medmrežje, med letoma 2004 in 2008 povišal za tretjino, na 56 odstotkov. V Sloveniji je bilo lani takih državljanov 52 odstotkov, kar pomeni, da Slovenija zaostaja za povprečjem EU-ja in med državami članicami zaseda 16. mesto. Pogostih uporabnikov spleta (uporabljajo ga vsak dan oz. skoraj vsak dan) je bilo v EU 43 odstotkov, v Sloveniji pa je bil ta delež nekoliko nižji (40 odstotkov). Slovenija se je tako med državami članicami uvrstila na 15. mesto.

V Sloveniji ima internetni priključek 59 odstotkov gospodinjstev
Pri pokritosti prebivalstva s širokopasovnimi povezavami Slovenija malenkost zaostaja za evropskim povprečjem, saj je bilo v Sloveniji lani pokritih 92,2 odstotka prebivalstva, povprečje EU-ja pa je 92,7 odstotka. Slovenija se je tako po tem merilu uvrstila na 18. mesto med državami članicami. Boljša od povprečja Unije je bila Slovenija pri pokritosti podeželskega prebivalstva. V Sloveniji je bilo tako s širokopasovnimi povezavami pokritih 82,6 odstotka prebivalstva, povprečje sedemindvajseterice pa je bilo 76,6 odstotka. Slovenija se je tako uvrstila na 13. mesto med državami članicami.

V Sloveniji ima 59 odstotkov gospodinjstev internetni priključek, 50 odstotkov pa jih ima širokopasovno povezavo. Povprečje EU-ja je 60 oz. 49 odstotkov. Ko gre za delež gospodinjstev s širokopasovnim priključkom, se je Slovenija uvrstila na 13. mesto v EU-ju. Še nekoliko bolje se je Slovenija odrezala, ko gre za delež podjetij s fiksnim širokopasovnim priključkom. V Sloveniji je takih podjetij 84 odstotkov, povprečje EU-ja pa je 81 odstotkov. Slovenija se je po tem merilu uvrstila na 11. mesto med državami članicami.

Na drugem mestu po razpoložljivosti javnih storitev na spletu
V ospredju je Slovenija, ko gre za razširjenost rešitev e-uprave, še posebej med podjetji. V Sloveniji je tako lani 88 odstotkov podjetij za poslovanje z državo uporabljalo rešitve e-uprave, povprečje EU-ja pa je bilo 68 odstotkov. Slovenija je bila po tem merilu peta. Še više, na drugem mestu, pa je bila po razpoložljivosti osnovnih javnih storitev na spletu. V Sloveniji je bilo predlani po spletni poti mogoče imeti dostop do 92 odstotkov osnovnih javnih storitev, povprečje EU-ja pa je bilo lani le 51-odstotno.

Nekoliko niže je bila naša država uvrščena, ko gre za razširjenost e-uprave med prebivalstvom. V Sloveniji je tako te rešitve lani uporabljalo 31 odstotkov ljudi, povprečje EU-ja pa je bilo 28 odstotkov. Slovenija se je uvrstila na 11. mesto. Nad povprečjem EU-ja je Slovenije tudi, ko gre za uporabljanje e-poslovanja v podjetjih, saj je v Sloveniji te rešitve uporabljalo 47 odstotkov podjetij, v EU pa 41 odstotkov. Slovenija se je med članicami uvrstila na 11. mesto. Precej visoko, prav tako na 11. mesto, pa se je Slovenija uvrstila tudi glede deleža zaposlenih z sposobnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). V Sloveniji je bilo takih 19,6 odstotka, v EU-ju pa povprečno 18,4 odstotka.