Na razpravi, ki jo je organizirala Evropska radiodifuzna zveza (EBU), so sodelovali Nemka Ursula von der Leyen, ki pripada Evropski ljudski stranki (EPP), Luksemburžan Nicolas Schmit iz Stranke evropskih socialistov (PES), Avstrijec Walter Baier iz vrst Evropske levice, kandidat liberalcev Renew, Italijan Sandro Gozi, in Nemka Terry Reintke iz Evropskih zelenih.

Dogodek sta povezovala belgijska voditeljica Annelies Beck in češki voditelj Martin Řezezníček, ki sta poudarila, da je namen soočenja odgovoriti na vprašanja "Evropejcev za Evropejce". Vprašanja so poleg moderatorjev namreč zastavljali tudi gostje v dvorani, gledalci iz pisarn Evropskega parlamenta v osmih državah članicah in tisti, ki so razpravo spremljali na družbenih omrežjih.

To je bilo tretje in zadnje soočenje vodilnih kandidatov pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo v 27 državah članicah potekale med 6. in 9. junijem.

Tri politične skupine ostale brez vabila

Na razpravo pa pri EBU-ju niso povabili predstavnikov vseh političnih skupin, ki so trenutno zastopane v Evropskem parlamentu, kar je med omenjenimi povzročilo precej kritik. Brez vabila v dvorano so namreč ostali kandidati skupine Identiteta in demokracija (ID), skupine Evropski konservativci in reformisti (ECR), pa tudi Evropsko svobodno zavezništvo (EFA), ki ga sestavljajo poslanci iz različnih regionalnih in separatističnih političnih strank v EU-ju.

V EBU-ju so njihovo odsotnost pojasnili z besedami: "Ker niso želeli imenovati vodilnega kandidata, ne morejo sodelovati v soočenju." Pri ID-ju so se na to trditev odzvali, da želi EBU "izključiti 20–25 odstotkov evropskega volilnega telesa" in da gre zato za "politično cenzuro".

V ECR in ID sodijo skrajno desne stranke, kot so italijanski Bratje Italije, španski Vox in poljska stranka Zakon in pravičnost.

Peterica kandidatov, ki so bili povabljeni, pa je govorila o šestih glavnih temah na podlagi izsledkov vseevropske javnomnenjske raziskave Eurobarometer, in sicer o gospodarstvu in delovnih mestih, obrambi in varnosti, podnebju in okolju, demokraciji in vodenju, migracijah in mejah ter inovacijah in tehnologiji.

Gospodarstvo in delovna mesta

Prva tema v razpravi je bila gospodarstvo. Schmit (PES) je dejal, da je cilj socialistov zmanjšati stopnjo revščine, saj je to nujno za gospodarsko rast in blaginjo. "Vlagati je treba v ljudi, spretnosti in znanje. Trg dela se korenito in hitro spreminja in to je predpogoj za dobro gospodarstvo," je dejal.

Reintke (Zeleni) je poudarila zeleni prehod: "Pretrgati moramo protislovje med podnebjem in gospodarstvom. Izkoristiti moramo zeleno gospodarstvo in zeleni dogovor, to pa lahko naredimo z zelenimi delovnimi mesti, za kar potrebujemo naložbe. Mislim, da varčevanje ni prava rešitev, potrebujemo skupno evropsko infrastrukturo."

Baier (Levica) glavni razlog za revščino vidi v povišanju cen stanovanj in najemnin. "Želimo si EU, ki se bo odločal na tak način, da bo pomagal ljudem. Rešitev je direktiva za zajezitev najvišjih cen najemnin in stanovanj."

Gozija (Renew) so vprašali, ali podpira širitev EU-ja. Odgovoril je, da "je zgodovina tista, ki bo o tem odločala". "Želimo odpreti vrata državam Zahodnega Balkana in Ukrajini, za to pa potrebujemo reformo, saj naši državljani ne smejo plačati cene za to. Prevetriti moramo EU," je dejal. Širitev EU-ja pozdravlja tudi Baier, a mora ta po njegovem mnenju "spoštovati demokracijo, človekove pravice in pravice delavcev".

Von der Leyen pa je na vprašanje o višini pokojnin dejala, da je to stvar vsake države članice posebej, da pa lahko Evropa pri tem pomaga.

Schmit puščice uperil proti von der Leyen

Triminutno predstavitev je nato dobil socialist Schmit, ki je ostro kritiziral Ursulo von der Leyen in Evropsko ljudsko stranko, ki ni želela podpisati deklaracije o nesodelovanju s skrajno desnico. "Pripravljen sem sodelovati z vsemi demokratičnimi silami, a mislim, da ECR in ID nista demokratični stranki, saj imata zelo drugačno vizijo Evrope," je dejal. Zagotovil je, da socialisti nikoli ne bodo sodelovali s skrajno desnico.

Obramba in varnost

Kandidati so v drugem sklopu odgovarjali na vprašanje, kako bi lahko EU okrepil sodelovanje na področju obrambe in varnosti. Terry Reintke je dejala, da je takšno sodelovanje nujno, predvsem pri raziskavah, razvoju in skupnih nabavah. "Menimo, da potrebujemo enotni sklad za obrambo," je dejala. Opozorila je tudi, da so nujne spremembe v Evropskem svetu, saj je treba preprečiti, da bi lahko ena država članica zavirala skupne odločitve. Kot primer je navedla Madžarsko in tamkajšnjega premierja Viktorja Orbana.

Ursula von der Leyen je prepričana, da je treba izboljšati evropsko obrambno industrijo, imeti skupne evropske projekte, kot je skupni evropski protizračni ščit za vso Evropo, predvsem pa še naprej močno podpirati Ukrajino. "Ukrajina se bori v vojni za svobodo proti zatiranju, Ukrajina se bori za naše vrednote in za svobodo vseh narodov," je dejala.

Nicolas Schmit je poudaril, da EU ni sam izbral vojne in ruskih groženj, a da so za evropsko varnost pomembna vlaganja v obrambo. A to ne pomeni, je dodal, da niso potrebna tudi vlaganja v socialo. "Oboje je potrebno."

Po mnenju Walterja Baierja pa je ključna grožnja ekološka katastrofa. "Vsak evro lahko zapravimo le enkrat," je dejal. Ob tem je omenil tudi vojno v Gazi: "Osupel sem, da govorimo o miru in varnosti, nihče pa še ni omenil Gaze in Izraela," je dejal in si prislužil ploskanje občinstva.

Von der Leyen mu je odgovorila, da konflikt v Gazi izvira iz Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra, in dodala, da je Unija od začetka vojne početverila humanitarno pomoč za Palestince. Znova je poudarila, da ima Izrael pravico do samoobrambe, a da mora pri tem spoštovati mednarodno pravo. Po njenem mnenju je edina možnost za končanje spopadov na Bližnjem vzhodu rešitev dveh držav.

Gozi: ECR želi "razstaviti" Evropo

Nekaj minut za pogovor ena na ena je nato dobil kandidat liberalcev Sandro Gozi, ki je enako kot Schmit kritiziral predsednico Evropske komisije, ker ni podpisala dogovora o nesodelovanju z ECR-jem. "Ta skupina je absolutno proti Evropi, želijo jo razstaviti od znotraj," je poudaril.

Podnebje in okolje

Kandidati so v tretjem sklopu odgovarjali na vprašanja o podnebju in okolju. Von der Leyen je dejala, da so podnebne spremembe dejstvo, zato so si v njenem mandatu kot cilj postavili podnebno nevtralnost do leta 2050. "Moramo sestaviti načrt, da to uresničimo, zdaj smo v fazi implementacije." Dodala je, da poteka tudi dialog z industrijo in kmeti. Kot rešitev za uresničitev njihovih opozoril je navedla sodobne tehnologije, a dodala, da je to naloga za naslednji mandat.

Schmit je poudaril, da je treba ogromna sredstva usmeriti v razogljičenje, in dodal, da je glavno vprašanje, kako lahko podnebne politike naredimo sprejemljive za vse. Pri tem je poudaril nujnost socialnega dialoga. "S pravo podnebno politiko je vsak lahko zmagovalec," je dejal.

Po mnenju Gozija je treba enotni trg narediti bolj trajnosten.

Reintke pa je pozvala k spremembi pravil, kako EU razdeljuje kmetijske subvencije. "Vidimo, da kmetje ne morejo več preživeti s svojim pridelkom, zato je treba spremeniti način za razdeljevanje subvencij," je dejala. Prepričana je tudi, da so potrebni zeleni industrijski dogovor in natančnejša pravila o krožnem gospodarstvu, saj mora to, kako recikliramo vire, postati osrednje vprašanje Unije.

Reintke: V primeru koalicije EPP-ECR bo zeleni prehod padel v vodo

V središču se je nato znašla kandidatka Zelenih Terry Reintke, ki je tako kot Gozi in Schmit pred njo opozorila na morebitno koalicijo Evropske ljudske stranke z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR). "V tem primeru bo celotni zeleni dogovor postavljen na glavo. To bo katastrofa za podnebje, za naravo, za prihodnje generacije, pa tudi za gospodarstvo," je dejala.

Demokracija in vodenje

Četrta tema je bila demokracija in vodenje. Liberalec Sandro Gozi je za začetek citiral pesem Queenov Don't Stop Me Now in dejal: "Ne ustavite zdaj EU-ja. Zdaj je čas za reformo."
Walter Baier, predstavnik Evropske levice, je dejal, da je šokiran nad pripravljenostjo Ursule von der Leyen za sodelovanje s skrajno desnico, saj agenda skrajne desnice ne sme postati del diskurza. "Težava niso migracije, ampak skrajna desnica," je dejal in poudaril, da je treba njihovim trditvam jasno nasprotovati.

Terry Reintke, vodilna kandidatka Evropskih zelenih, je dejala, da je treba izboljšati načine odločanja v Uniji. "Potrebujemo močan Evropski parlament, potrebujemo lastne resurse, saj imamo vse več zadolžitev, nimamo pa vzvodov, da jih uresničimo," je dejala.

Predstavnik Stranke evropskih socialistov Nicolas Schmit je znova pozval von der Leyen, naj bo jasna pri tem, kje bo postavila mejo pri morebitnih povolilnih partnerstvih. "Ne morem si predstavljati, da bi bila lahko ideja Evrope, kot jo ima Giorgia Meloni, enaka vaši," jo je kritiziral in pozval k ostrejšim kaznim za države, ki ne spoštujejo vladavine prava.

Ursula von der Leyen iz Evropske ljudske stranke pa mu je odgovorila, da ima EU vzvode, s katerimi lahko uresničuje vladavino prava.

Von der Leyen: Tri merila za sodelovanje so proevropskost, nasprotovanje Putinu in spoštovanje vladavine prava

V pogovoru na štiri oči z voditeljema se je von der Leyen odzvala na prejšnje kritike in dejala, da ima tri merila, po katerih se bo EPP odločal za povolilno sodelovanje z določenimi političnimi skupinami. To so proevropskost, proukrajinskost oziroma nasprotovanje Vladimirju Putinu in zagovarjanje vladavine prava. Na vprašanje, ali Bratje Italije Giorgie Meloni ustrezajo tem merilom, je odgovorila, da je z Meloni v Evropskem svetu vedno dobro sodelovala, tako kot z drugimi voditelji. "Meloni je jasno proevropska in proti Putinu, zagovarja tudi vladavino prava. Če bo to še naprej držalo, ji lahko ponudimo sodelovanje," je dejala, obenem pa je zanikala, da je pripravljena sodelovati z ECR-jem kot celoto. "Tega nisem rekla, pri tem želim biti jasna. Govorim o določenih članih Evropskega parlamenta, želim videti, v katero skupino se bodo uvrstili. Sodelovali bomo s skupinami, ki so jasno proevropske, proukrajinske in spoštujejo vladavino prava."

Dodala je, da je to, da se poteguje za drugi mandat na čelu komisije, "nekaj najboljšega, kar se ji je zgodilo v življenju". "Sredina mora zdržati. Z vsemi svojimi izkušnjami in odločnostjo se bom borila za močno Evropo," je dejala. Znova je pozvala k premirju v Gazi in izpustitvi preostalih 128 izraelskih talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas.

Migracije

Predzadnja tema so bile migracije. Reintke je opozorila, da se Evropa vse bolj stara, zato je treba oblikovati zakonite poti za migracije in imeti odporen azilni sistem. "Moramo imeti politike, ki ustrezajo humanitarnim standardom in jih je mogoče izvajati," je dejala in opozorila, da prebežniki na morju ne smejo več umirati, zato je pozvala k ustanovitvi misije EU-ja za iskanje in reševanje.

Von der Leyen je poudarila potrebo po naložbah v določene države in oblikovanje varnih migrantskih poti. Prepričana je, da mora Evropa izpolniti mednarodne zaveze na tem področju, a da "morajo Evropejci, ne pa tihotapci, odločati, kdo lahko pride v Evropo". "Tisti, ki so tukaj nezakonito ali niso upravičeni do azila, se morajo vrniti domov. Če želijo priti v EU, pa moramo oblikovati varne in zakonite poti."

Nicolas Schmit je opozoril, da mora biti Evropa solidarna, solidarnost pa se mora začeti pri najranljivejših. Opozoril je na hude razmere, v katerih se znajdejo prebežniki. "To ni Evropa, to niso evropske vrednote," je dejal in kritiziral dogovore von der Leyen s tretjimi državami.

Walter Baier meni, da je treba vse ljudi sprejeti z dostojanstvom in spoštovati njihove človekove pravice. Poudaril je, da nasprotuje evropskemu migracijskemu paktu, saj ta nasprotuje človekovim pravicam, pa tudi zato, ker ta pakt dovoljuje državam članicam, ki niso pripravljene sprejeti prebežnikov, da to kompenzirajo z denarnimi vplačili.

Sandro Gozi pa je prepričan, da je treba reševati prebežnike, ki na morju doživijo nesrečo. "Evropa lahko znova prevzame nadzor nad migracijami, a na človeški način," je dejal.

Baier: Rešitve za vojno v Ukrajini ne vidim na bojišču

V središču se je nato znašel vodilni kandidat Evropske levice Walter Baier, ki je na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do pogajanj med Rusijo in Ukrajino, odgovoril, da podpira premirje in diplomatsko rešitev krize. "Rešitve ne vidim na bojišču," je dejal in dodal, da je treba na Rusijo izvajati večji pritisk.

Inovacije in tehnologija

Soočenje se je končalo z vprašanji o inovacijah in tehnologiji. Schmit je pozval k povečanju evropskih naložb, saj Evropa zaostaja na številnih področjih. "Moramo spodbuditi inovatorje, ustvarjalce, zagonska podjetja," je dejal. Dodal je, da ne nasprotuje umetni inteligenci, vendar mora biti osredotočena na človeka.

Sandro Gozi je dejal, da ne želi omejevati svoboščin, a da mora veljati preglednost.

Baier je prepričan, da mora družba nadzorovati podatke in informacije, pred kratkim sprejeti akt o digitalnih storitvah se mu zdi korak v pravo smer.

Ursula von der Leyen je opozorila na primer družbe TikTok in zatrdila, da ima EU na voljo vzvode za takšna podjetja.

Terry Reintke pa je dejala, da morajo platforme prevzeti večjo odgovornost. Dodala je, da se zaveda, da nekatere ljudi prihodnost straši, a da so lahko prepričani, da je "Evropa njihov dom".

Lahko kdo ogrozi nov mandat Ursule von der Leyen?

Politične skupine so pred tedni izbrale vsaka svojega vodilnega kandidata (t. i. spitzenkandidat), ki bi lahko, če njihova opcija zmaga na volitvah v Evropski parlament, postal novi predsednik Evropske komisije. A to ni nujno, saj Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic, ideji vodilnega kandidata pogodbeno ni zavezan. Kandidata za predsednika oziroma predsednico Evropske komisije sicer na osnovi izida volitev v Evropski parlament nominira Evropski svet, izvoli pa ga Evropski parlament z absolutno večino.

Javnomnenjske ankete kažejo, da ima največ možnosti za to, da dobi še en petletni mandat na čelu Evropske komisije, trenutna predsednica Komisije Ursula von der Leyen, ki pripada politični skupini Evropska ljudska stranka.

Skoraj dveurno soočenje si lahko znova ogledate spodaj.