Navado postavljanja mlaja so kot zahvalo Mariji po koncu prve svetovne vojne v Gančane prinesli fantje, ki so se srečno vrnili z bojišč: pet mladeničev, ki so se pred stoletjem srečno vrnili iz prve svetovne vojne, je 30. aprila 1919 ob kapelici v Gančanih postavilo z španskih bezgom okrašeno krošnjo breze, ki so jo pritrdili na žrd.

Sčasoma je brezo zamenjala smreka, okrasje iz krep papirja je bolj bogato, vsekakor pa gre danes za medgeneracijsko sodelovanje, pravi član organizacijskega odbora praznovanja ob 100-letnici majoša Slavko Petek.

Čeprav za majoš živi cela vas, so glavni nosilci priprave in izvedbe vsakoletne postavitve mladi, ki v tekočem letu postanejo polnoletni in jih imenujejo lejtniki. Letos je med njimi tudi Žan Smej, ki pove, da njegovo generacijo letos sestavlja šest fantov in dve dekleti, "s katerimi se že od začetka leta zbiramo ob petkih in izdelujemo rože ter okraske iz krep papirja. Za nas je to nekaj novega, saj se na ta način vključimo v mladino oziroma v svet odraslih."

Foto: Radio Slovenija/Lidija Kosi
Foto: Radio Slovenija/Lidija Kosi

Ob stoletnici so v odboru izdali knjižico in priložnostno poštno znamko, izdelali razne spominke. Program Gančkega majoša se začenja to soboto, osrednja prireditev pa bo kot običajno na predvečer prvega maja.

Gančani postavili tradicionalni mlaj