V Slovenji delujeta dve omrežji prizemne digitalne video radiodifuzije DVB-T (ang. Digital Video Broadcating - Terrestrial). Za posamezno omrežje v strokovnem jeziku uporabljamo termin multipleks. V Sloveniji ju označujemo z Mux-A in Mux-C. Vsako omrežje (multipleks) vsebuje svoj nabor televizijskih programov. Omrežji Mux-A in Mux-C sta načrtovani za fiksni sprejem (z zunanjo strešno anteno) in imata nekoliko različno pokrivanje.

DVB-T Mux-A in Mux-C sta nacionalni omrežji. To pomeni, da sta namenjeni pokrivanju celotnega ozemlja Republike Slovenije. Vsako od njiju je razdeljeno na tri geografska območja: Zahod, Center in Vzhod.

Geografska razdelitev DVB-T omrežja
Geografska razdelitev DVB-T omrežja

Posamezno geografsko območje predstavlja samostojno enofrekvenčno "podomrežje" znotraj celotnega nacionalnega omrežja. Vsakemu območju je dodeljena svoja frekvenca (televizijski kanal). Iz tehničnih razlogov pa so na nekaterih oddajniških lokacijah uporabljene tudi druge frekvence. V vsakem geografskem območju je lahko vsebina DVB-T signala drugačna. Posamezni programi so lahko prisotni znotraj enega, dveh ali vseh treh območij.


Območje
Mux-A
kanal / frekvenca
Mux-C
kanal / frekvenca
Zahod27 / 522 MHz22 / 482 MHz
Center32 / 562 MHz38 / 610 MHz
Vzhod27 / 522 MHz37 / 602 MHz

Tabela: Osnovni kanali in frekvence posameznih geografskih območij


Pokritost Slovenije z DVB-T signalom

Mux-A zajema 162 oddajniških lokacij. Signal lahko sprejema 97 % gospodinjstev v Sloveniji.

Pokritost DVB-T Mux-A
Pokritost DVB-T Mux-A

Mux-C zajema 89 oddajniških lokacij. Signal lahko sprejema 94,2 % gospodinjstev v Sloveniji.

Pokritost DVB-T Mux-C
Pokritost DVB-T Mux-C

Kodirno multipleksirna oprema – glavna postaja (»headend«)

Kodirniki televizijskih programov so nameščeni pri izdajateljih teh programov in uporabnikom pošiljajo že pripravljene nize, katerim lahko po potrebi dodatno zmanjšamo bitno hitrost. Glede na dejstvo, da sta obe DVB-T omrežji razdeljeni na tri geografska območja z možnostjo različnih vsebin, so za vsako omrežje na voljo po tri multiplekserji (združevalniki); v Ljubljani, na Nanosu in na Pohorju. Sliko in zvok kodiramo po sledečih standardih:


Mux-AMux-C
Slika:MPEG-4MPEG-4
Zvok:ISO/IEC 11172-3 (MPEG-1/II)ISO/IEC 11172-3 (MPEG-1/II)

Tabela: Kodiranje zvoka in slike


Distribucija podatkovnega toka

Podatkovni tok (vsebino DVB-T signala), ki ga generira glavna postaja, distribuiramo do oddajniških lokacij preko mikrovalovnih zvez na IP platformi. Celotno mikrovalovno omrežje je zgrajeno z redundanco tako v rezervni opremi kot v obhodnih poteh.


Modulacija radijskega signala

Mux-AMux-C
Bitna hitrost (Bitrate):19,91 Mb/s22,39 Mb/s
Kodno razmerje (FEC):2/33/4
Zaščitni interval (Guard interval):1/41/4
Način dela (Mode):8k8k
Modulacija:64 QAM64 QAM

Tabela: Parametri modulacije


Vzdrževanje DVB-T omrežij

Vzdrževanje omrežja zagotavlja enota Oddajniki in zveze javnega zavoda RTV Slovenija.


Nadzor delovanja DVB-T omrežij

Za zagotavljanje nemotenega delovanja DVB-T omrežij so vse naprave nadzorovane prek krovnega nadzornega sistema oddajnikov in zvez. Nadzorni sistem omogoča stalno spremljanje dogodkov in parametrov omrežja. V tehnološkem nadzornem centru oddajnikov in zvez (TNOZ) dežurna ekipa stalno spremlja omrežja v načinu 24/7 (24 ur na dan sedem dni v tednu).