Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
10.000-glava množica je 9. januarja 1919 na trgu pred cerkvijo v Čakovcu sprejela Resolucijo o odcepitvi Medžimurja od madžarske države. Tako kot slovensko Prekmurje je bila tudi ta skrajno severovzhodna hrvaška pokrajina njen del do konca 1. svet. vojne.
Kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu?
Drago Kocjančič je decembra 1970 vso oddajo Kalejdoskop posvetil Prekmurju.
Lendava, ki se sicer ponaša z bogato kulturno dediščino, je tudi mesto, polno legend. V decembrski čas dobrih mož pa gotovo sodi tista o Jožetu Vratarju, nekakšnem lendavskem Robinu Hoodu.
Dejan Süč je Lendavčan in zgodovinar.
V Beltincih bodo morda spet dobili graščake. Ustavno sodišče je namreč po 27-ih letih pravdanja za lastništvo beltinskega gradu vse skupaj vrnilo na začetek.
V Sloveniji je pred drugo svetovno vojno živelo okoli 1.500 Judov. Največ, nekaj več kot petsto, v Prekmurju. Le peščica se jih je vrnila iz taborišč smrti.
Prekmurje naši državi ne pripada še niti stoletje, je pa edino ozemlje, ki ga je dobila za zeleno mizo, saj je Vrhovni svet pariške mirovne konference leta 1919 sprejel odločitev o priključitvi med Muro in Rabo živečih Slovencev k matični domovini.
Prekmurje je bilo med 2. svetovno vojno pod madžarsko zasedbo in okupatorsko nasilje se ni razlikovalo od nemškega, italijanskega ali hrvaškega v drugih slovenskih pokrajinah. O svojem življenju je pripovedovala devetinosemdesetletna Marica Antolin.
Zgodovinske dogodke in življenje v Prekmurju, njegove možnosti, priložnosti ter posebnosti so osvetlili Franc Kuzmič, pedagog, psiholog, teolog, bibliotekar in muzejski svetovalec, Stanka Dešnik, krajinska arhitektka in Tomaž Rous, magister politologije.
Prekmurski arheologi so na obrobju Murske Sobote izkopali 25 grobov iz zgodnjega srednjega veka.
Poezija Vlada Kreslina je poezija prekmurskih ravnic, v njegovih pesmih se pretaka panonska melanholija, ki jo pooseblja reka Mura. Anton Vratuša pa je sin Goričkega – gričevnate pokrajine ob meji z Avstrijo in Madžarsko.
Prva svetovna vojna se je v Prekmurju pisala nekoliko drugače, kot v ostali Sloveniji.
Muzejski svetovalec mag. Franc Kuzmič, zgodovinar-raziskovalec dr. Andrej Pančur in višji kustos dr. Marjan Toš so osvetlili usodo prekmurskih Judov pred in med drugo svetovno vojno.
Da je ta okusna zelenjava v uporabi tudi v Prekmurju je manj znano. Šparglje so v Dolgo vas, na meji z Madžarsko, med obema svetovnima vojnama prinesli takratni priseljenci s Primorskega.
Če na mirovni konferenci v Parizu leta 1919 ne bi bilo Matije Slaviča in njegovih sonarodnjakov, 17. avgust ne bi bil poseben in tudi ne državni praznik - Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini.
Neveljaven email naslov
