Tony Collett iz Upper Slaughterja, ene od 13
Tony Collett iz Upper Slaughterja, ene od 13 "dvojno hvaležnih vasi", z medaljami očeta, Georgea Colletta, ki se je srečno vrnil iz vojne. Foto: Reuters
Svojci srečnih vojakov, ki so se vrnili iz vojne, ljubeče ohranjajo spomin nanje. Foto: Reuters
Vera Sandercock drži v roki fotografijo svojega očeta Herberta Medlenda iz Herodsfoota. Medlend je bil med srečneži, ki so se vrnili iz prve svetovne vojne. Foto: Reuters
V srečnih krajih, v katere so se iz bojev vrnili vsi vojaki, so v ta namen posvetili spominske plošče oziroma bolje rečeno plošče hvaležnosti. Foto: Reuters
Nekoč in danes: Herodsfoot. Foto: Reuters

Naziv “hvaležne oz. blagoslovljene” (v angleščini thankful oz. blessed villages) nosijo angleške vasice, v katere so se srečno vrnili prav vsi vojaki, ki so odšli na fronto v 1. svetovni vojni. Kot kažejo podatki raziskovalcev iz leta 2009, je bilo takih vasi 52. Zanimivo je, da so jih našli le v Angliji in Walesu, medtem ko jih na Škotskem in Irskem, ki je bila takrat pod britansko krono, ni bilo.
Med temi 52 hvaležnimi vasmi pa je 13 takih, ki so kar “dvakrat blagoslovljene” ali “dvojno hvaležne” vasi – gre za srečne vasi, ki v obeh vojnah niso imele nobene smrtne žrtve ne med pogumnimi vojaki, ki so odšli na fronto, ne med domačini, ki so preživeli številne napade. Mnogi so bili ranjeni, nekateri huje, številni so se spopadali z različnimi travmami, a vsi so se vrnili domov živi tako iz prve kot druge svetovne vojne.
Ena od takih vasi je tudi Herodsfoot, vasica na jugovzhodu Cornwalla. Podobno kot v drugih hvaležnih vaseh so tudi tam v spomin na veliko srečo in hvaležnost na različnih krajih postavljeni različni spomeniki.
Izraz je vpeljal pisatelj Arthur Mee
Izraz “hvaležna” vas je postal razširjen po zaslugi pisatelja Arthurja Meeja v 30. letih prejšnjega stoletja. V zapisu z naslovom Enchanted Land, uvodu niza vodnikov The Kings England, je zapisal, da je to vas, ki v 1. svetovni vojni ni imela žrtev, saj so se domov vrnili vsi, ki so šli opravit državljansko dolžnost. Mee je takrat navedel 32 vasi, ki so se razveselile vrnitve vseh vojakov. Oktobra 2013 pa so bili objavljeni najnovejši podatki, v katerih so strokovnjaki na podlagi poizvedovanj ugotovili, da je bilo “hvaležnih” vasi še več: v Angliji in Walesu je bilo takih 53.

Pogubno pravilo: vojaki iz istega kraja z ramo ob rami
V Veliki Britaniji je bilo do leta 1916 v veljavi pravilo "prijateljskih bataljonov" (Pals' Battalions), da so se vojaki iz iste vasi z ramo ob rami bojevali na istem bojišču. Tako so sprva novačili vojake, da so se sploh pridružili vojski. V prvih dveh letih so se tako na vojaško dolžnost prostovoljno javili trije milijoni vojakov. A to pravilo se je izkazalo za pogubno, saj je nemalo primerov, ko je v bitkah umrlo na desetine vojakov iz istega kraja. V bitki na Sommi je prvi dan bojev, 1. julija 1916, padlo kar 584 od 720 vojakov iz polka iz Vzhodnega Lancashira, znanega pod imenom Accrington Pals. Cele vasi so ostale brez moških.

Januarja 1916 je vojska spremenila pravila in se odločila za obvezen vpoklic, vojake iz istih vasi pa so razporedili na različne bojne linije.
Francoska vasica kar "petkrat hvaležna"
Če je 13 vasic v Veliki Britaniji dvakrat hvaležnih, pa je francoski Thierville hvaležen kar petkrat: v vasico v Normandiji so se srečno vrnili vsi vojaki, ki so se bojevali v zadnjih petih vojnah (francosko-pruski leta 1870, prvi in drugi svetovni vojni, v Indokitajskem in Alžiriji).