V Mariboru je zaživel program reševanja energetske revščine. Občina se je reševanja problema naraščajočih cen energentov lotila z energetskimi vavčerji, do katerih so upravičena gospodinjstva, katerih prihodki ne presegajo 680,56 evra na člana. S Centrom za socialno delo Maribor so oblikovali 5-stopenjsko lestvico, ki temelji na cenzusu za pridobitev državne štipendije, dodeljena pa bo pomoč v znesku od 30 do 90 evrov. Vloge za občinsko pomoč so na voljo od 1. marca.

Mariborska občina bo za program reševanja energetske revščine – za t. i. energetske vavčerje – namenila 200.000 evrov. Razdeljevanje denarja so zaupali tukajšnjima Rdečemu križu in Nadškofijski Karitas.

Humanitarni organizaciji sta pričakovali velik organizacijski zalogaj zaradi veliko vlog, a sta jih v prvem tednu prejeli 45. 25 vlog je bilo podanih na območni Karitas, pet manj jih je prejel Rdeči križ, razlaga sekretar Območnega združenja Maribor Metod Dolinšek: »Prevzetih je bilo več vlog. Prejeli smo jih dvajset, od tega je bila tretjina popolnih. Če nepopolna vloga prispe po pošti, uporabnika obvestimo po telefonu.«

Na občini ocenjujejo, da bodo lahko tako pomagali okoli 4000 družinam. Shema pomoči bo delovala največ pol leta oziroma do porabe sredstev.

Občani v iskanju osebnega stika in zagotovil

Enotne vloge za pridobitev pomoči lahko občani prevzamejo osebno ali prek spleta na občini ali mariborskem Rdečem križu in Karitas.

Humanitarni organizaciji pomagata občanom pri izpolnjevanju vlog. Več vprašanj se je nanašalo na plačila po trajniku, razlaga generalni tajnik Nadškofijske Karitas Maribor Darko Bračun: »Z Rdečim križem smo se dogovorili, da bomo, v kolikor bo dokazana upravičenost, znesek nakazali dobavitelju, kar se bo poračunalo pri naslednji položnici. Sodelavci opozarjajo, da si ljudje želijo pogovora, osebnega obiska in zagotovila, da so vlogo prav izpolnili. Vidimo, da so ljudje v stiski in da ne želijo prositi. Stiska pa je tako velika, da morajo, ker enostavno ne vedo, kako bodo preživeli.«

Vprašanja občanov, ki jih prejemajo na območnem združenju Rdečega križa, so po besedah Dolinška tehnične narave: »Zanima jih, katere dokumente potrebujejo, kako se izračuna povprečni dohodek na družinskega člana. Podati je treba tudi kopijo položnice, saj se ne bodo plačevali celi zneski, ampak bodo odvisni od stopnje sofinanciranja. Vsem svetujemo, naj priložijo dokazila, tudi fotokopije. Plačevanje faktur je namreč še vedno obveznost občanov. Če bodo na primer predložili račun v znesku 80 evrov in bodo dobili odobrenih 30 evrov, morajo razliko poravnati sami.«

Bračun doda, da bo prvo nakazilo dobaviteljem energentov 15. marca: »Do takrat bomo poravnali vse vloge, ki bodo prišle in bodo popolne. Nakazila se bodo nato vrstila vsakih petnajst dni, naslednjič na koncu marca in sredi aprila.«

Vlogo lahko izpolnite in oddate tudi v prostorih humanitarnih organizacij, a se je treba pred tem najaviti.

Število prejemnikov izredne denarne socialne pomoči kljub podražitvam ostaja nespremenjeno

V humanitarni komisiji, ki je pripravila predlog programa pomoči občanom za ublažitev posledic svetovnega dviga cen energentov in surovin, sta bili tudi sodelavki mariborskega Centra za socialno delo. Območna služba je lani največ prejemnikov denarne socialne pomoči zabeležila aprila, in sicer 17.487. Število upravičencev se je do decembra znižalo za 16,8 odstotka, ugoden trend se nadaljuje tudi letos, razlaga direktorica mariborskega Centra za socialno delo Marjana Bravc: »Februarja smo beležili ponovni upad v primerjavi z decembrom za nadaljnjega 2,5 odstotka, kar kaže tudi na to, da se je zaposlenost v okolju povečala.«

Socialno najšibkejšim je za kritje izrednih stroškov, kot so proračun elektrike, nakup drv, štedilnika ali pralnega stroja, namenjena tudi izredna denarna socialna pomoč, a število njenih prejemnikov se kljub podražitvam ni povečalo. Na območnem centru je bilo tako februarja 909 prejemnikov tovrstne pomoči, kar je 28 manj kot v povprečnem mesecu lanskega leta, ko jih je bilo 937.

Po oceni direktorice mariborskega Centra za socialno delo je ugoden trend najverjetneje posledica ukrepov: »Decembrske pomoči, ki so je bili upravičenci deležni s strani države. Tudi solidarnostnega dodatka, ki se napoveduje aprila in v katerega bodo ponovno vključeni prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in del upravičencev otroškega dodatka, ki bodo dobili 150 evrov.« Po besedah direktorice velik delež prejemnikov izredne denarne pomoči predstavljajo samske osebe.

Mrzla stanovanja in visoke položnice

Po podatkih raziskave Življenjski pogoji za leto 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254.000 prebivalcev. Državni Statistični urad navaja, da je na pragu revščine, torej z manj kot 739 evri mesečno, živelo največ upokojencev – 95.000 oziroma kar 19,5 odstotka vseh upokojencev.

Kljub letošnjemu 4,4-odstotnemu povišanju pokojnin pa humanitarne organizacije ostajajo zaskrbljene, dodaja Bračun: »Stroški energentov se namreč tudi zaradi vojnih razmer v bližini ne umirjajo in menim, da bo potrebna dodatna pozornost lokalne skupnosti in posameznikov.« Inflacijo, ki je februarja ponovno dosegla rekordno raven, so medtem spodbujale predvsem cene energentov, ki so v letu dni narasle za 31,7 odstotka.