Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
'Padava' je pesem, s katero Lara raziskuje kompleksnost čustvenih odnosov in izraža dinamiko medsebojnega 'padanja en v drugega'. Predstavila jo je kot Pesem in pol in obenem napovedala svoj skorajšnji koncert v Kinu Šiška.
Minuli konec tedna se je poslovil velikan primorske in slovenske narodno zabavne glasbe Ottavio Brajko. Star je bil 82 let. Ustvaril je premnoge vesele melodije, s svojim ansamblom je zabaval množice doma in po svetu ter pustil skrinjo glasbenih zakladov, iz katere so črpali in še vedno črpajo mnogi, ki so prišli za njim.
V Ajdovščini deluje kitarska skupina Akordi. Da starost ni ovira za uživanje v življenju, dokazuje 14 upokojencev, članov skupine, ki bo 11. rojstni dan praznovala 14. januarja. Njihov glasbeni repertoar obsega 40 glasbenih priredb. Nastopajo predvsem v domačem okolju, najbolj pa so ponosni na lanskoletni koncert v Beneški laguni. Enkrat na teden se dobijo na vajah v Ajdovščini. Na prvi letošnji vaji jih je obiskala Mateja Grebenjak. Izpolnili so ji tudi glasbeno željo.
10. januarja smo v studiu gostili glasbenega urednika Armanda Šturmana, ki nam je predstavil življenjsko in glasbeno pot Roda Stewarta ob njegovi 80-letnici. V pogovoru smo osvetlili ključne mejnike njegove kariere, slišali smo tudi nekaj zanimivih dejstev, ki jih mnogi morda še niso poznali. Armando Šturman je izpostavil Stewartov prepoznavni glas, vpliv na glasbeno industrijo in zanimive življenjske anekdote, ki so zaznamovale njegovo osebnost in delo.Z navdihujočo zgodbo smo obeležili jubilej tega glasbenega velikana. Z glasbenim urednikom Radia Koper se je pogovarjala Nataša Benčič.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru hrani ostalino nekdanjih tukajšnjih samostanov. V oči pade rokopisno gradivo, ki je pisano v črni kvadratni notaciji, tako kot so bili zapisani liturgični spevi gregorijanskega korala v srednjem veku. To je notni zapis, ki se precej razlikuje od današnjega, trajanje označujejo note longa in brevis in ne četrtinke, osminke in druge note sodobnih notnih zapisov. Pa vendar, če malo pobliže pogledamo ta rokopis, vidimo, da zapis ni na štirih črtah, ko je bil srednjeveški koral, temveč na petih črtah notnega črtovja, kot jih ima sodobna notacija. Torej gre za nekaj posebnega. Nedavne muzikološke raziskave v sklopu ARIS projekta »Stare tradicije v novih oblačilih« in raziskovalnega programa na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani so odkrile bogato glasbeno dediščino Kopra, ki med drugim priča o posebnih praksah izvajanja koralnega petja v frančiškanskih samostanih v Kopru in v Piranu. Credo Justinopolitano je na primer čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter, ki je privedla do lepih novih spoznanj in še več, do tega, da je po več kot tristo letih ta glasba ponovno zazvenela.
Sleherni Zemljan prinaša svojo življenjsko zgodbo. Tako kot priimek, je ob koncu uvodnega razmišljanja v svoji drugi knjigi Priimiki – njih izvor in pomen zapisal zgodovinar, novinar, publicist in politični komentator Tino Mamić. Prvo knjigo o priimkih, ki so po njegovih besedah zelo iskana in za ljudi zanimiva tema, je izdal pred štirimi leti ter v njej podrobno predstavil nastanek in pomen 86-ih priimkov, skupaj z njihovimi različicami pa 99, večinoma izvorno primorskih priimkov. Z najnovejšo knjigo pa raziskuje in razlaga priimke na Gorenjskem, ob njih pa je izpeljal različice, ki jih najdemo tudi drugod po državi in svetu. Gradiva na to temo ima vsaj še za dve ali tri knjige, je v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem med drugim povedal Tino Mamić.
V tolminski knjižnici je še do 11. januarja na ogled razstava z naslovom Iz fotografske zakladnice Alojza Pavšiča. Predstavljena so dela, ki jih je Pavšič posnel v času poklicnega delovanja na Mostu na Soči med letoma 1933 in 1957. Po tem obdobju se je preselil v Solkan, kjer imajo njegovi potomci še danes fotografski studio. Fotografije za razstavo je zbrala grafična oblikovalka Ana Hawlina iz Zavoda Ad Pontem z Mosta na Soči. Z njo se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Galerija Salsaverde je majhna, a izredno prikupna galerija v starem mestnem jedru Izole, nedaleč od ulice, v kateri najdemo izolsko legendo - Mefa. Ponaša se s pogledom na morje, od katerega je oddaljena zgolj 30 metrov, zadnjih nekaj let pa tudi z zelo raznolikim programom, ki presega likovne okvire. V njej prirejajo tudi koncerte, literarne večere, predavanja, delavnice, festivale, likovne kolonije, filmske večere in potopise. Program oblikujeta mož in žena, glasbenik in likovnik Miha Erič ter menedžerka v kulturi Natalija Šepul Erič.
Primorski reper Smaal Tokk je v predbožičnem času izdal novo samostojno skladbo 'Od zdej naprej bo wse drugači', ki je postala Pesem in pol.
Martin Čendak in Jakob Markežič prihajata iz Sv. Antona in se poznata vse življenje. Obiskovala sta isti vrtec, osnovno šolo in sanjala o dirkanju, o rally-ju in o tem, da si bosta enkrat sanje uresničila. Zdaj jih uresničujeta že nekaj časa. Uspešna sta doma in v tujini. Želje so, volja tudi, tako da po uspešni sezoni zreta še dlje. Minulo leto je bilo posebno še v tem, da sta z roko v roki sodelovala rally in fotografija. Z Borutom Kavrečičem so s skupno energijo tudi ponosni avtorji največjega fotografskega dela na to temo v zgodovini Slovenije.
"Kruh potrebuje svoj čas priprave" je v svoji pekarni v Padni, kjer ne diši le po toplem kruhu, temveč tudi piškotih, grisinih in pincah, povedal Martin Hreščak. S kruhom, ki nastaja v ranih jutranjih urah, potuje tudi v okoliške kraje istrskega podeželja. Med dostavo kruha smo ga tako sprva srečali v Novi vasi.
Studio Hendrix Radia Koper je obiskal član zasedbe Joker Out, Bojan Cvjetićanin, 25-letni glasbenik, tekstopisec, ljubiteljski igralec in diplomirani sociolog. V pogovoru je spregovoril o glasbi, o osvajalnem pohodu po Evropi, o življenju na in pod odrom, o vlogi generacije, ki ji pripada, ter o njenih izzivih in strahovih.
Neveljaven email naslov
