Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvih dveh epizodah Mrzlice v prestolnici smo spoznavali obe Gorici, danes pa bomo položili karte na mizo. Dobesedno! V tokratni rubriki smo se sprehodili skozi igre, ki že desetletja povezujejo ljudi na obeh straneh meje - od Briškule in Škope do Tršeta in legendarne More. Družabne igre niso le način preživljanja prostega časa, temveč tudi most med generacijami in kulturami. Kakšno mesto imajo te igre danes? Kako so se spreminjale skozi čas? In zakaj prav Mora ostaja ena najbolj priljubljenih? O vsem tem smo se pogovarjali s Tonetom Kodermacem, Brunom Bordonom ter skupino žensk, ki vsak torek igrajo Briškulo.
Tudi danes stopnjujemo pričakovanje pred otvoritveno slovesnostjo Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica. Na obmejnem območju, kjer se stikata slovenska in italijanska kultura, je jezik več kot le sredstvo sporazumevanja – je most med ljudmi, zgodovino in skupnim življenjem. Zato pred začetkom prve čezmejne evropske prestolnice kulture ne gre brez vprašanja, koliko italijanščine poznajo na slovenski strani in koliko slovenščine na italijanski?
Vsak večji projekt ima svoje goreče podpornike, pa tudi skeptične opazovalce. Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica 2025 ni izjema! EPK vzbuja radovednost in dvome. Nekateri vidijo povezovanje Nove Gorice in Gorice kot zgodovinski trenutek, drugi pa se sprašujejo, kaj bo mesto sploh pridobilo. Program? Za ene preveč eksperimentalen, za druge preveč ustaljen. In logistika? Spet več vprašanj kot odgovorov. Kako priti do dogodkov, kje parkirati, ali se sploh splača priti? V tokratni Mrzlici pred prestolnico rubriki se posvečamo tistim, ki dogajanje opazujejo od daleč, torej onkraj meja Primorske in onim, ki imajo vedno kaj za pripomniti. Zunanji opazovalci in večni negodovalci bodo v naslednjih minutah zasedli novogoriški studio
Prihaja glasbeni pozdrav Marjetke Popovski iz Izole, kakršnega Marjetka prinaša na različne odre doma in v tujini. Neumorna pevka in kitaristka, po mami iz Baške grape na Tolminskem in očetu Grku, je našla zdravilno moč glasbe za ljudi že v Domu upokojencev Izola, kjer je bila zaposlena kot diplomirana fizioterapevtka. Osnove ljudske pesmi in plesov je bila deležna s prepevanjem v različnih šolskih zborih, ponosna pa je tudi na sodelovanje s Folklorno skupino Val Piran. Marjetka Popovski je pozneje sama sestavljala različne glasbene skupine. Postala je ambasadorka Izole, za svoje delo je prejela tudi nagrado Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Z njo se je pogovarjala Smilja Baranja.
Veliki trenutek je pred vrati – že čez pet dni bosta Nova Gorica in Gorica skupaj zaživeli kot Evropska prestolnica kulture 2025!! Dve mesti, ena zgodba in nešteto doživetij. Ampak, kako dobro poznamo obe Gorici? Kaj nam prinaša ta veliki dogodek in kaj lahko pričakujemo od otvoritvene slovesnosti? Vse to razkrivamo v današnji prvi oddaji v rubriki Mrzlica v prestolnici. Kako ta veliki dogodek pričakujejo v obeh Goricah, nam bodo skušali opisati naši novogoriški kolegi.
Po dveh letih se je izbor Ema vrnil na male zaslone. 30. slovenski evrovizijski predstavnik je postal Klemen s pesmijo How Much Time Do We Have Left. Pesem govori o njegovih občutkih, ki jih je doživljal, potem ko je bila njegova srčna izbranka diagnosticirana s težko boleznijo. Verjame, da bo pesem znala vliti upanje ljudem po svetu.
V Štorjah pri Sežani že vrsto let deluje plesna skupina Štorovke. V njej plešejo dame, stare od 70 do 81 let, nekatere tudi po operaciji kolena ali poškodbi rame. V skoraj 20 letih obstoja so Štorovke 16-krat plesale na odru Cankarjevega doma, sicer pa so do danes naštele že 356 nastopov. Svoje delovanje skrbno beležijo, sicer pa vadijo vsak torek dopoldne v vaški dvorani v Štorjah.
Na vprašanje, čigav ali čigava si, se običajno ne odgovori s priimkom, ampak s hišnim imenom. Gre za kulturno dediščino, ki zaradi izseljevanja domačinov in vdora modernizacije na podeželje izginja, je pa pomemben pričevalec o zgodovini določene rodbine, hiše ali kraja. Hišna imena so od leta 2020 vpisana v državni register nesnovne kulturne dediščine. V krajevnih skupnostih Prem in Ostrožno Brdo želijo to dediščino postaviti na vidno mesto, zato bodo letos na pročelja domačij postavili tablice s hišnimi imeni.
V Bovcu od začetka januarja pa vse do sredine aprila gostijo digitalne nomade z vsega sveta. Gre za prvi organizirani t. i. »workation« v Sloveniji, nekakšno mešanico dela na daljavo in počitnic. Na ta način želijo vsaj malo oživiti mrtve zimske mesece v Bovcu, saj naprave na Kaninu stojijo že leto in pol.
Ana Redek Furlanič iz Kopra je del otroštva preživela v Franciji - v Marseillesu in že tam odkrila dar za risanje, ustvarjanje. A jo je potem ob vrnitvi v Slovenijo življenje zaneslo drugam. Delala je v zdravstvu, bila poslovna sekretarka, turistična vodička, prevajalka. Potem pa se je ljubezen iz otroštva vrnila v trenutkih stiske, ob izgubi službe. Drobcene steklene perlice - komaj kaj večje kot poldrugi milimeter - s katerimi šiva izjemen nakit, katerega vrednost so spoznale številne stranke obeh spolov neznanih in znanih imen, je zelo poseben. Njen atelje je majhen in prijazen prostor, a tu so nastali uhani za Janjo Garnbret, Heleno Blagne, tiara za miss Aura, uhani in deli oblačil iz recikliranih računalniških čipov za indijsko igralko Tarino Tapel na odprtju lanskega filmskega festivala v Benetkah. In tu so te dni na žametno podlago položeni tudi številni kosi nakita, ki jih bodo na odru nosili nastopajoči na slovesnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Ana Redek Furlanič ustvarja pod imenom "Fra by Ana", najprej pa nam je povedala kako je našla steklene perlice...
V Sloveniji se vsako leto za darovanje krvi odloči približno 95 tisoč oseb. Da zadostimo potrebam po krvi, potrebujemo med 300 in 350 krvodajalk in krvodajalcev dnevno. Zaloge krvi so trenutno zadovoljive, vedno pa so dobrodošli vsi s krvnimi skupinami z Rh-D negativnim faktorjem. Minuli teden so se skupne akcije številčno udeležili dijakinje in dijaki Srednje ekonomsko-poslovne šole, tokrat pa smo v izolskem Centru za transfuzijsko dejavnost srečali mlade iz Srednje tehniške šole Koper.
Kako zvenijo skladbe letošnje Eme? Kdo so njihovi avtorji in izvajalci? Kaj so povedali po zadnji vroči vaji? Kaj napovedujejo in kaj si želijo? Katere so njihove najlepše evrovizijske pesmi?
Neveljaven email naslov
