Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zastava 101 oz. stoenka je še en jugoslovanski avtomobil, o katerem kroži nešteto zgodb in anekdot, čeprav so te gotovo manj zabavne in popularne kot pri znamenitem Yugu. Stoenka je leta 1971 ob prihodu na trg, vsaj kar se tiče zasnove, veljala za zelo moderen avtomobil. Nikoli ni bila zelo draga, stala je pač toliko, da si jo je lahko privoščil povprečen delavec. Prav letos stoenka praznuje 50 let. To so zabeležili tudi člani Zastava kluba Slovenije. Predsednik kluba Damir Horvat pravi, da imajo avtomobili iz Kragujevca svoje simpatizerje v vsakem večjem kraju tudi na Primorskem, kamor se rad pripelje s svojo Zastavo 101 Mediteran.
Skladba Dobro jutro, dobri ljudje, ki jo prepevata Karmen in September, je postala Pesem in pol tega tedna. Duo in pesem je predstavila Karmen Zinrajh.
Dopoldne smo gostili Simona Vadnjala, pevca skupine CoverLover. Ta se je pred tremi leti podal na samostojno glasbeno pot, po kateri kljub trenutni situaciji, ki je za glasbenike še posebej težka, še naprej koraka vztrajno in odločno. Simona je gostil Easy.
Samuel Lucas je predstavil skladbo Narod moj, ki je postala Pesem in pol tega tedna. S Samuelom se je pogovorila Janja Lešnik.
Gojmir Lešnjak Gojc je slovenski filmski, gledališki in televizijski igralec, voditelj kultnih tv oddaj Periskop in Muzka je to, glasbenik. Nesojeni agronom, nesojeni župan Komna, deset let direktor Kulturnega doma Srečka Kosovela v Sežani, predan krajan Škofov v občini Komen. Na radijski obisk smo ga povabili, ker je prav na svoj rojstni dan, 22. februarja 2021 ob 10.42 - prav ob uri, ko se je rodil - na ogled postavil video pesmi z naslovom Najprej sem se rodil. Z Gojcem o glasbi in še čem, Nataša Bančič.
Aleksandra Ilijevski je izjemna in čutna interpretka, umetnica, ki že vrsto let poslušalce boža z različnimi čustvenimi izpovedmi. Od zasedbe Pliš, pa vse do lastnih skladb; vsakič pa je pejsaž emocij čist in nedotaknjen. Tudi tokrat ni drugače. Skladba z naslovom »Ko imava sebe« je igra dveh, prepletanje kitarske ciklike in Aleksandrine lirične pripovedi, ki je tako mehko ujeta v podlago ritem sekcije.
Dandanašnji se nam zdijo imena in priimki normalna stvar. Nekoč pa temu ni bilo tako. Pred nastankom priimkov so hišna imena omogočila najboljšo prepoznavo posameznika v domačem okolju. Poleg hiše označujejo tudi ostalo lastnino določene domačije (polja, živali, gozd) ter predvsem ljudi, ki tam živijo. Ime pa se je obdržalo, čeprav so se lastniki menjavali. Bogata dediščina, ki jo v sebi nosijo hišna imena, pa ni samo zgodovinske narave, temveč tudi jezikovne. Posebnosti hišnih imen je na Pomjanu in Šaredu ter Bertokih raziskala dr. Suzana Todorovič s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen, omenili nekatere najbolj tipične primere za Slovensko Istro, predvsem tiste, ki izstopajo po svojih značajskih posebnostih, in raziskali njihovo vlogo nekoč in danes.
Samo Masleša, doktor kinezioloških znanosti, asistent na Fakulteti za šport, ki je tako doma kot v tujini predaval o pomenu inkluzije, razvoja športnih talentov in telesne priprave pri vrhunskih športnikih, je zasnoval edinstveni multidisciplinarni program - Genial Safe Motor program oz. Genialni varni gibalni program.
»Pisma iz Auschwitza« je igrano dokumentarni film v produkciji slovenskega programa Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino, ki v ospredje postavlja zgodbo mlade in zavedne tržaške Slovenke Darinke Veljak, njene poti, bivanja in vračanja iz taborišča nazaj v domači Trst. Režiserka filma, ki sta ga že predvajala tako slovenski program Rai, kot tudi televizija Koper, je Luana Grilc, scenarij je napisala Dunja Nanut, glavno junakinjo pa je upodobila Tamara Stanese. Film je televizijsko premiero doživel ob letošnjem dnevu spomina na holokavst in razkriva zmotno prepričanje, da taboriščniki niso smeli pisati pisem domov in da jim svojci na pisma niso smeli odgovarjati. Darinkina še nikoli objavljena pisma je zgodovinarki Dunji Nanut , sicer tudi scenaristki filma, izročil njen sin Boris Kralj, dolgoletni novinar in urednik športa na Radiu Koper. Prav danes bi bila njegova mama Darinka, če bi bila še živa, stara 100 let in zato ga je k mikrofonu povabila Nataša Benčič.
Dej Še’n Litro je skupina mladih šolanih pihalcev, trobilcev in tolkalcev iz Slovenske Istre, Krasa in Goriškega, ki šteje 14 članov. Repertoar skupine sega od ento komadov slovenskega in balkanskega prostora, do avtorskih skladb, preko katerih skupina ustvarja edinstven zvok in vzdušje. Osnovno vodilo skupine je zabavati in se zabavati, kar je razvidno iz odrskih in neodrskih nastopih, ko skuša Dej Še’n Litro spraviti publiko najmanj na noge, če ne na mize z energičnimi nastopi, humornimi vložki in seveda z dobro glasbo, izvedeno v celoti v živo. Easy jih je povabil na obisk v gledališče Koper.
Radijski valovi so bili v času epidemije skoraj edini stik glasbenikov s svojo publiko. Še posebej to velja za nastope v živo. Koncertni odri in dvorane so ostale prazne, druženje ljudi onemogočeno, glasbena dejavnost pa je praktično zamrla. Tu je svoje poslanstvo opravil radio, ki je tako povezal izvajalce in občinstvo. Produkcijska ekipa Radia Koper je v letu 2020 opravila kar 54 radijskih in 32 video prenosov glasbenih dogodkov, tako iz glasbenega studia Hendrix Radia Koper kot tudi s prizorišč na terenu. Glede na to, da je ekipa majhna je ustvarila imenitne glasbene poslastice. To je prepoznala tudi naša RTV hiša in ji podelila priznanje za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu. Razlog in pol, da se je Boštjan Simčič odpravil v samo osrčje naše zvočne produkcije in preveril, kako poteka delo na terenu.
Radijski valovi so bili v času epidemije skoraj edini stik glasbenikov s svojo publiko. Še posebej to velja za nastope v živo. Koncertni odri in dvorane so ostale prazne, druženje ljudi onemogočeno, glasbena dejavnost pa je praktično zamrla. Tu je svoje poslanstvo opravil radio, ki je tako povezal izvajalce in občinstvo. Produkcijska ekipa Radia Koper je v letu 2020 opravila kar 54 radijskih in 32 video prenosov glasbenih dogodkov, tako iz glasbenega studia Hendrix Radia Koper kot tudi s prizorišč na terenu. Glede na to, da je ekipa majhna je ustvarila imenitne glasbene poslastice. To je prepoznala tudi naša RTV hiša in ji podelila priznanje za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu. Razlog in pol, da se je Boštjan Simčič odpravil v samo osrčje naše zvočne produkcije in preveril, kako poteka delo na terenu.
Neveljaven email naslov
