Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ste se kdaj vozili po Goriških Brdih ste zagotovo ob krožišču v Gonjačah opazili napis »Vsak patk disko«. Morda ste v samem napisu skušali razvozlati pomen besede »patk«, ki v briškem narečju pomeni petek. Verjetno se pa niste nikoli spraševali o izvoru in pomenu tega zapisa. Zagotovo si tudi Dušan Matjac ni predstavljal, da bo njegov zapis postal kulten. V začetku osemdesetih je z belo barvo zapisal na zid te besede, ki so sporočale, da je na Humu plesišče. Takrat je še kot najstnik vrtel disko glasbo na tradicionalnih petkovih žurih, ki so bili znani daleč naokoli. V spočetje in izvor slogana »vsak patk disko« se je spustil Boštjan Simčič.
Njaboljši slovenski krof je od 9.februarja 2021 doma v slaščičarni Cafe Central hotelov Lifeclass v Portorožu , naš sogovornik pa je BORUT JAKIČ, idejni vodja te lepe zgodbe, sicer šef vseh kuhinj hotelov Lifeclass.Po letu, ki je bilo za turizem in gostinstvo zelo naporno , so se pri Turistično-gostinski zbornici Slovenije odločili, da priredijo izbor najboljšega krofa v Sloveniji : ker so želeli počastiti pust, slovensko kulinariko in projekt Slovenija evropska gastronomska regija 2021 ter tako vliti malo optimizma v panogo.To se je zgodilo v Ljubljani,33 sodelujočih iz vse Slovenije, so krofe dostavili kar s hitro pošto, ocenjevala jih je žirija : priznana kuharska mojstrica Alma Rekić, dolgoletna strokovna učiteljica slaščičarstva na BIC Ljubljana Cecilija Per ter predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj. Z Borutom Jakičem se pogovarja Nataša Benčič.
Na torkov koncert v studiu Hendrix smo v tednu, ko slavimo slovenski kulturni praznik, povabili mlado kantavtorico in književnico Sandro Erpe, sicer magistrice primerjalne književnosti in študentke doktorskega študija humanistike in družboslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je pred dvema letoma izdala svoj pesniški prvenec Prtljaga, lani biografijo o Amy Winehouse, v zadnjih dneh minulega leta pa je luč sveta ugledala njena druga plošča z naslovom Samote, katere rdeča nit je samota v vseh njenih oblikah.
Bogdana Herman in dr. Marko Pavliha, ki je tudi sicer izjemno ploden pisec, sta skupaj izdala knjigo MALA ŠOLA RETORIKE 2, ki je, kot naslov pove, nadaljevanje njune prve knjige. Izšla je pri Založbi GV leta 2020. Retorika je veščina, ki jo potrebujemo v vsakdanjem in profesionalnem življenju, četudi mislimo, da je morda ne. Najboljši govorec ni tisti, ki le dobro govori, temveč tisti, ki tako kot govori, tudi misli, je prvi stavek, zapisan drugi izdaji na pot.V času, ko živimo s kovidom in nas preko ekranov nagovarjajo različni govorci, pa smo na retoriko še posebej občutljivi.Prof. dr. Marko Pavliha je naš gost, ob njegovem imenu običajno zapišemo: slovenski politik, poslanec, pravnik, redni profesor prava in publicist, mednarodno priznani pravni strokovnjak. Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
Danes se na Radiu Koper spominjamo Danila Kocjančiča, enega največjih ustvarjalcev hitov slovenske glasbene scene. V prispevku, ki sta ga pripravila Easy in Armando Šturman, smo predstavili posnetke njegovih skladb v italijanskem in angleškem jeziku.
Bort Ross je ime, za katerim stoji šentjernejski glasbenik Borut Antončič. Kot je povedal, pripravlja novo ploščo, ki bo nasledila prvenec Sančo Pansa. Še pred izdajo druge plošče pa je pričaral posebno torkovo dopoldne, ko je skupaj z zasedbo nastopil v studiu Hendrix.
V današnjem pogovoru predstavljamo mlada primorska umetnika, violinistko Mašo Stopar in flavtista Ana Černeta, ki sta letos postala finalista natečaja Mladi Upi. Oba sta maturanta, Maša na Umetniški gimnaziji v Kopru, An pa na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, zato jima bodo podarjena sredstva dobrodošla popoptnica pri nadaljnjem študiju v tujini. Oba si tudi želita nabaviti nova instrumenta in glasbo čim širše spoznavati, raziskovati....O tem in o načrtih, željah, pa tudi o trenutnih težavah mladih glasbenikov teče beseda v pogovoru z njima.
Dvojec 2b, sestavljata ga Primož in Gašper, glasbo ustvarja v Vinici. V Koper sta se pripeljala v času, ko koncertov ni oziroma obstajajo samo spletne različice. Tako da sta bila pravzaprav povabila na Primorsko zelo vesela, kot sta povedala gostitelju Easyju.
Simon Vadnjal, ki se je med drugim predstavil na Emi 2020, je v novo leto vstopil z novo glasbeno zgodbo, novim videospotom za četrto avtorsko skladbo Kam?. Ta je postala Pesem in pol tega tedna. Skladbo je podrobno predstavil Janji Lešnik.
Na Primorskem je veliko ljubiteljev Tomosovih motorjev, mnogi izmed njih se združujejo v istoimenskih klubih in društvih, številni imajo v garažah zavidanja vredne zbirke lično obnovljenih legendarnih štirk in drugih modelov iz nekdanje koprske tovarne. Eden izmed njih je Rajko Černigoj iz Ajdovščne, ki ga je obiskal Sandi Škvarč. Rajko, ki motorje obnavlja skupaj z bratom Nejcem in očetom Dušanom, se je najprej spomnil tovrstnih začetkov.
Besedo »Wuhobran« morda ne poznete, tudi izgovoriti jo je težko, če pa rečemo ščitniki za ušesa, je že bolj smiselno. Gre za tanek pas, ki na zadnjem delu glave drži elastike obrazne maske namesto ušes. Namen trakov je lajšanje trpljenja ušes tisočerih zdravstvenih delavcev širom sveta po večurni nošnji zaščitnih mask. Akciji 3D tiskanja ščitnikov za ušesa, sta se pridružila tudi Alen Andrlič in Miha Markič, ki sta te ščitnike darovala v Dom upokojencev Nova Gorica, Varstveno delovni center Nova Gorica in Zdravstveni dom Nova Gorica. Vse o akciji in »wuhobranih« bosta razložila Miha Markič in Boštjan Simčič.
Z novim letom je delo direktorja javnega zavoda za turizem Dolina Soče prevzel Vilijam Kvalič, ki je nadomestil dolgoletnega direktorja Janka Humarja. Kvalič je do nedavnega vodil turistično agencijo Happy Tours, pred tem pa več let delal v agenciji Kompas. Vodenje zavoda je prevzel sredi novega vala epidemije, ki je povsem zaustavil tudi turistično dejavnost. Kljub razmeram pa je bil padec v dolini Soče lani bistveno manjši od slovenskega povprečja. O načrtih za posoški turizem se je z njim pogovarjala Mariša Bizjak.
Neveljaven email naslov
