Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
883 epizod
883 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Živeti trajnostno pomeni živeti odgovorno. Do sebe, do drugih ljudi in do okolja. Odgovoren odnos pa vključuje vrednote kot so spoštovanje, zmernost, varčnost. V oddaji Intelekta smo spregovorili o trajnostnem načinu življenja, za katerega se odloča vedno več ljudi po celem svetu. Naše sogovornice so bile Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine, Mateja Kraševec iz društva Humanitas in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Foto: //pixabay.com/en/tree-aesthetic-log-crown-energy-569505/
Pred dobrim mesecem je v strokovni in tudi širši javnosti odjeknil podatek o hitrem upadanju števila semenčic v moški semenski tekočini. Mednarodna študija je razkrila, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico. Kaj to pomeni za moško plodnost? Ali bo človeštvo izumrlo? Kaj je povzročilo tako drastičen upad? Ali razlog tiči v genetiki, ali so posredi dejavniki iz okolja? Odgovore na ta in še druga pereča vprašanja bomo v oddaji Intelekta iskali z domačimi in tujimi strokovnjaki. Odzvali so se: soavtor mednarodne raziskave dr. Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, dr. Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, dr. Milan Reljič z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor, dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in dr. Branko Zorn z Oddelka za andrologijo UKC Ljubljana. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Zappys Technology Solutions Follow/ Flickr, cc
Spolnost je osrednji vidik človekove vseživljenjske izkušnje, vir ugodja, dobrega počutja in pripomore k vsesplošni izpolnitvi in zadovoljstvu. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne spolne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. Spolnega zdravja se ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti. To v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja Svetovno združenje za spolno zdravje, ki 4. septembra obeležuje svetovni dan spolnega zdravja, letos pod geslom ljubezen, povezanost in intimnost. Deklaracija o spolnih pravicah je po zaslugi Slovenskega seksološkega društva zdaj prevedena v Slovenščino. Za kakšne pravice gre, zakaj so pomembne in kakšne dobre prakse bi veljalo upoštevati tudi pri nas? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/Johnny Lai
Pred sto leti so prvi šolski dan začeli z branjem šolskih pravil. Eno izmed njih je bilo: Spoštuj učitelja in se dosledno drži njegovih navodil. In če je bila avtoriteta učitelja za učence (in starše) takrat nesporna, je danes drugače. Spremenili so se časi, način življenja, družbeni in politični sistem, družba sama, s tem pa tudi šola, starši in učenci - kako? Kakšni učenci danes sedijo v šolskih klopeh - so pridni, radovedni, znajo sodelovati z vrstniki? Ali pa so, nasprotno, bolj individualistični, pasivni in neposlušni? Ali jih morajo učitelji miriti in animirati ali učiti in navdihovati? Slika seveda ni tako črno-bela, pred nas pa postavlja še več vprašanj. Kakšna je danes vzgojna naloga šole? Ali kdaj trči ob vrednote, pričakovanja in želje staršev in učencev? Je šola starše spustila preblizu? Kaj sta v šole prinesli permisivna vzgoja in individualizacija?
Pred dvema desetletjema, poleti 1997, smo se bralci z vsega sveta prvič zgrnili na londonsko železniško postajo King's Cross, na peron 9 in 3, se tam pomešali v sicer nekoliko nenavadno oblečeno, a veselo množico mladih ter se skupaj s Harryjem, Hermiono, Ronom in drugimi prijatelji naposled odpeljali na sever, na znamenito čarovniško šolo Bradavičarko. Osem knjig, osem filmov in eno konstantno razprodano gledališko predstavo pozneje avantura po čarovniškem svetu, ki si ga je izmislila pisateljica J. K. Rowling, še kar traja. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da smo v teh dvajsetih letih pokupili več kot 500 milijonov izvodov romanov iz sage o Harryju Potterju. Samo prvi med njimi – Harry Potter in kamen modrosti – zaseda peto mesto na lestvici najbolje prodajanih leposlovnih knjig vseh časov, takoj za Cervantesovim Don Kihotom, Dickensovo Povestjo o dveh mestih, Tolkienovim Gospodarjem prstanov in Saint-Exupéryjevim Malim princem. Že to so številke, ob katerih druge globalne knjižne uspešnice zadnjih dveh desetletij – od Da Vincijeve kode do 50 odtenkov sive – lahko sramežljivo obmolknejo. Če pa še pomislimo, da smo za oglede filmov iz istoimenske franšize plačali več kot 8 milijard in pol ameriških zelencev, tedaj je jasno, da je bil urok, s katerim nas je začarala J. K. Rowling, izredno močan. Kako neki ji je to uspelo? Koliko so ji pomagali drugi čarovniki, predvsem tisti iz marketinških oddelkov založniške in filmske industrije? Je bil to urok, čigar moč je zvedljiva le na vrtoglav finančni uspeh in na mesta na različnih večnih lestvicah, ali pa je vendarle globlje zarezal v globalno kulturo? Je šlo, skratka, za urok bele ali črne magije? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili Sergej Hvala, dr. Jakob Kenda, mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Alenka Veler. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: knjigarna v Kaliforniji, pet minut pred polnočnim izidom zadnje knjige iz sage o Harryju Potterju (Zack Sheppard, Wikimedia Commons)
Prva polovica leta 2017 je bila v več kot 130-letni zgodovini meritev v svetovnem merilu druga najbolj vroča. Vremenski pojavi so vse bolj ekstremni. Oceani se segrevajo, večni led se tali, sušna območja se širijo, vodne zaloge usihajo. Tokratna Intelekta preverja, kakšno je stanje podnebja in kako neuspešno oziroma uspešno se prilagajamo spremembam. V studio smo povabili klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik in meteorologa Gregorja Vertačnika – oba z Agencije Republike Slovenije za okolje. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Scott Butner/Flickr
Sodobne tehnologije so popolnoma spremenile naše vsakdanje življenje. Internet je z neomejeno možnostjo shranjevanja in kopiranja omogočil digitalno hrambo praktično celotne človeške zgodovine in dostop vsakega posameznika do nje. Drastično je v povezavi s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji spremenil komunikacijo med ljudmi, hitrost širjenja informacij, omogočil množično zbiranje sredstev, deljenje dobrin in storitev, povezovanje. Toda zdi se, kot da smo na te vidike digitalne revolucije že pozabili. V potrošniški družbi so namreč možnost zbiranja in analize ogromnih količin podatkov, ki jo ponujajo nove tehnologije, izkoristili predvsem oglaševalci, saj lahko bolj osebno kot kadarkoli prej nagovarjajo potrošnike in večajo svoje dobičke. Tudi politiki so že zelo kmalu spoznali, da lahko ob uporabi sodobnih tehnologij bolj učinkovito in predvsem mimo tradicionalnih medijev, ki so zavezani preverljivemu in objektivnemu poročanju, nagovarjajo svoje volivce. Represivni organi oblasti v sodelovanju s spletnimi giganti vse informacije o uporabnikih s pridom izkoriščajo za nadzorovanje navadnih državljanov, kriminal pa v varnem zavetju anonimiziranega spleta z uporabo ne-sledljivih kriptovalut cveti kot še nikoli. Zdi se, kot da so sodobne tehnologije kljub svojim demokratičnim potencialom postale predvsem sredstvo za manipulacijo, populizem, nadzor in kriminal. Zakaj posamezniki tako težko tehnologijo izkoriščamo za dejanske spremembe na bolje tako na mikro kot makro ravni? Kje se zatakne? Kako to spremeniti? Praktične odgovore na ta vprašanja razvijajo na Inštitutu Danes je nov dan. O njihovih dejavnostih in orodjih, med njimi Parlameter in Detektor lisic, v tokratni oddaji. Gosta: Filip Muki Dobranić in Žiga Vrtačič. Pripravlja Urška Henigman. foto: flickr/mhobl
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes in s kakšnimi težavami se soočajo smo spregovorili v Intelekti. Z nami sta bila dr. Iztok Šori in dr. Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Voditeljica Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org
Legenda pravi, da je v razvalinah Starega celjskega gradu zakopan dragocen zaklad. Nahaja se globoko v grajskem griču v votlini, ki jo zapirajo težka vrata. Pred vrati straži črn pes, velik kot vol in z žarečimi očmi. Zgodbe o skritih zakladih še vedno živijo med ljudmi in burijo našo domišljijo. Kako pa na njih gleda stroka? Zakaj so starodavna pričevanja pomembna za današnji čas? Ali je v njih zrno resnice? Arheolog Tine Schein je prepričan, da se v vsakem gradu skriva zaklad. Sam je odkril srebrno-zlate predmete, ki so bili zakopani v gradu slovitega roparskega viteza Erazma Predjamskega. »Zakladno najdbo najdeš v življenju le enkrat in nikoli več,« pravi. Za oddajo Intelekta smo se pogovarjali s sodobnimi lovci na zaklade – z raziskovalci in strokovnjaki. Sodelujejo: zgodovinarki mag. Rolanda Fugger Germadnik (Pokrajinski muzej Celje) in mag. Bernarda Roudi, etnolog prof. dr. Jože Hudales (Filozofska fakulteta Ljubljana) in arheologa dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije) ter Valentin Schein. Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Del Predjamskega zaklada
Najnovejše raziskave vedenja uporabnikov na spletu kažejo, da je grdo govorjenje na spletu nalezljivo. Ugotovitev, ki nam pravzaprav potrjuje občutek, da splet postaja vse bolj neprijazen prostor. Besede imajo lahko izjemno moč, na spletu so pogosto izrečene anonimno, zato so lahko še bolj ostre in prestopijo mejo med pravico do svobode govora in sovražnim govorom. Kazensko preganjanje sovražnega govora na spletu je država prenesle na civilno družbo, s tem se tudi nočejo ukvarjati spletni giganti, ki omogočajo na svojih aplikacijah širjenje sovražnega govora. Sovražni govor na spletu – ignorirati, spremljati ali ukrepati? Na to vprašanje so odgovarjali strokovnjaki na posvetu v organizaciji Mirovnega inštituta. Ključni poudarki iz posveta v tokratni oddaji Intelekta. Strokovnjaki: dr. Aleš Završnik, mag. Tomislav Omejec, dr. Barbara Rajgelj, Branko Jezovšek, dr. Darja Fišer in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Oddajo pripravlja Urška Henigman. Foto: flickr/ Marc Kubischta
Kenijski tekač Eliud Kipchoge je nedavno maraton pretekel v 2 urah in 25 sekundah. S tem se je približal mitološki časovni vrednosti, ki visi nad to disciplino. Rezultat ne velja za svetovni rekord, saj je šlo za poskus. Pa je maraton pod dvema urama v bližnji prihodnosti realen cilj? Ta se zdi za prvim ovinkom, a nekatere analize kažejo, da bomo na to čakali še vrsto let. Zakaj je ta meja tako magična za človeško telo, v tokratni Intelekti z gosti: Bojanom Knapom, Brankom Škofom in Romanom Kejžarjem. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Matt Buck/Flickr
Slovenska glasbena kultura je svetovno prepoznavna predvsem po zborovskem petju. Te uspehe v veliki meri podpira zdajšnji izobraževalni sistem. Zakonu o osnovni šoli pa se obetajo spremembe, ki bi utegnile ta temelj spodnesti. Vprašanja, ki zadevajo intelektualni razvoj posameznika, skupnosti in odpirajo misel o spreminjanju slovenske glasbene identitete bodo na površju tokratne oddaje, ki jo pripravlja mag. Simona Moličnik. Njeni sogovorniki bodo: dr. Inge Breznik, Mihela Jagodic, mag. Matej Jevnišek in Damijan Močnik. Foto: BoBo
Na podlagi številnih raziskav, ki so bile izvedene v tujini se je izkazalo, da izobraževanje, zasnovano s čim pogostejšim bivanjem otrok v gozdu, pomembno vpliva na doseganje vzgojno – izobraževalnih ciljev in na zdrav, predvsem pa celostni razvoj predšolskih otrok. Pedagoški koncept, na katerem temeljita igra in učenje v gozdu, je znan pod imenom gozdna pedagogika. V Sloveniji ta koncept še ni tako zelo razvit, čeprav že obstaja Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije ter Inštitut za gozdno pedagogiko, medtem, ko so denimo v Skandinaviji gozdni vrtci prisotni že več kot pol stoletja, na Švedskem celo več kot 100 let, opravljena pa je bila tudi vrsta longitudinalnih študij, kjer so spremljali otroke do odrasle dobe. O pomenu, konceptu in praksah gozdnih vrtcev in šol, gozdni pedagogiki pri nas in v tujini pa v tokratni Intelekti s strokovnjakinjami s tega področja mag. Natalijo Gyorek (ustanoviteljica Inštituta za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije), Brigito Urbanija, pedagoško vodjo Vrtca Antona Medveda Kamnik (pionirski vrtec pri nas na področju gozdne pedagogike), mag. Marjeto Šmid, ravnateljico OŠ Jela Janežiča Škofja Loka (osovna šola za otroke s posebnimi potrebami). Avtorica oddaje je Liana Buršič
Računalniška obdelava podatkov danes omogoča marsikaj, kar je bilo še pred nekaj leti nemogoče ali je vsaj potekalo čisto prepočasi. Namesto procesorjev v napravah, ki jih imamo doma ali v žepu, vse večji del dela danes opravijo superračunalniški centri prek t.i. storitev v oblaku. Nič kaj presenetljivo ni, da se zaradi novih možnosti transformira tudi delo v znanosti. Konec koncev so bile prav potrebe znanstvenikov po obdelavi nepreglednih množic podatkov, ki so jih zbirali v eksperimentih, tiste, ki so razvoj teh tehnologij sploh spodbudile. Danes ima tako večina raziskovalnih institucij, ki morajo pri svojem delu nujno obdelati ogromne količine razno raznih podatkov, svoje lastne superračunalniške centre. Naslednjo stopnjo predstavlja povezovanje teh centrov. Tudi v Sloveniji imamo takšno omrežje. Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje Sling tako omogoča boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet, odpira dostop do teh zmogljivosti raziskovalcem, ki na matičnih ustanovah takih možnosti nimajo, ter spodbuja večje sodelovanje med raziskovalci. Foto: Superračunalniška gruča na Arnesu/ Nina Slaček
V človeškem telesu so celice, ki s svojimi lastnostmi vedno znova osupnejo in navdušijo strokovnjake. Gre za matične celice. Njihova največja moč je v sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerekoli druge celice. Z matičnimi celicami že zdravimo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in bolezni sklepov. Vedno bolj se uveljavljajo v regenerativni in športni medicini; zdravniki z njimi pomagajo tako starejšim kot tudi mlajšim pacientom. Število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami se povečuje tako rekoč iz dneva v dan. Prav v Sloveniji pa smo po uporabi matičnih celic v klinični praksi v samem evropskem in svetovnem vrhu. Raziskovalci so na sledi odkritjem, ki bodo vodila v razvoj terapij za zdravljenje najtežjih obolenj. Ali bomo znali izkoristiti ponujene možnosti? O velikem potencialu matičnih celic in o vznemirljivih novih spoznanjih smo za oddajo Intelekta govorili z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki: prof. dr. Tamaro Lah Turnšek (NIB), asist. dr. Janjo Zupan (Fakulteta za farmacijo), prof. dr. Janezom Jazbecem (UKC Ljubljana), prof. dr. Matjažem Jerasom (Fakulteta za farmacijo) in prof. dr. Gregorjem Majdičem (Veterinarska fakulteta). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tareq Salahuddin/ Flickr, cc
V luči nedavnega hekerskega napada z izsiljevalskim virusom WannaCry, ki je ohromil delovanje številnih javnih in zasebnih računalniških sistemov po vsem svetu, smo se začeli strahoma spraševati, kolikšno škodo – tako v dolarjih kakor v življenjih – pravzaprav lahko povzroči že razmeroma majhna skupina pogoltnih kriminalcev. A zdi se, da pri tem nismo mislili dovolj daljnosežno – nismo si namreč zastavili bolj zagatnega vprašanja: kaj bi se zgodilo, ko bi se v kibernetskem prostoru nenadoma spopadle suverene nacionalne države, ki lahko v tak spopad menda vložijo bistveno več kakor pa skupina hekerjev-zasebnikov? Kako bi torej bila videti vojna, katere ključna fronta bi potekala na spletu? Bi se dve državi sploh lahko spopadli s konvencionalnim vojaštvom, ko bi ena država – še preden bi bil izstreljen prvi naboj – že ohromila ključne zaledne sisteme distribucije hrane, zdravil in energije druge države? S tega stališča pa se pojavlja tudi vprašanje, kako se v 21. stoletju spreminja osnovni koncept moči držav, če zdaj poleg pehote, letalstva in mornarice veliko štejejo tudi specializirane enote vojaških hekerjev? – Odgovore na te in druge sorodne dileme smo iskali v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili generalmajor Dobran Božič, direktor Urada vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Tadej Hren s Si-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, ter dr. Igor Kotnik, član delovne skupine za pripravo načina organiziranosti informacijske varnosti in kibernetske obrambe na Uradu za varovanje tajnih podatkov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Christiaan Colen (Flickr)
Oblikovanje preveva vse plati sodobnega življenja. Kot disciplina ne išče le najboljših rešitev, ampak se odziva na probleme, s katerimi se svet srečuje. To je tudi vodilo tokratnega BIO25 pod pokroviteljstvom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki nosi naslov: Daleč tako blizu. Ta se ukvarja s priložnostmi za bivanje v krajih zunaj urbaniziranih središč; na primer v podzemlju, gozdovih, na podeželju, nekdanjih industrijskih površinah, ob morju. Znova jih odkriva in osmišlja. O tem v tokratni Intelekti z nekaterimi glavnimi protagonisti tokratnega ljubljanskega bienala oblikovanja, ki je sicer najstarejša tovrstna manifestacija na svetu. Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek bodo Maja Vardjan, Angela Rui, Iztok Kovač, Thomas Traxler in Klemen Košir. Foto: MAO/BIO25/Delfino Sisto Legnani and Marco Cappelletti
Bliža se konec šolskega leta, učenci in dijaki pišejo kontrolne naloge, popravljajo slabo ali negativno odpisane teste, se potegujejo za dobre končne ocene. Od teh bo namreč odvisna njihova nadaljnja izobraževalna pot – na srednjo šolo in na fakulteto. Stres ob koncu šolskega leta je zato velik, z njim pa tudi tesnoba, obremenjenost s šolo, pritiski na učence in profesorje … V tokratni Intelekti se bomo vprašali, zakaj je tako? Je slovenski šolski sistem preveč usmerjen v ocene? Zakaj so ocene v osnovni šoli tako visoke – je to zaradi nadpovprečnega znanja učencev ali nižje zahtevnosti ocenjevanja? Ali ocene odražajo pravo znanje otroka ali najstnika?
Na današnji dan leta 1945 se je na evropskih tleh uradno končala druga svetovna vojna, od leta 1950 pa je 9. maj praznik miru in enotnosti v Evropi. Vendar se je v zadnjih letih Evropska unija znašla na prelomnici. O aktualnih izzivih s katerimi se sooča Evropska unija smo spregovorili v tokratni Intelekti. Z nami sta bila dr. Ana Bojinović Fenko iz katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede in dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Voditeljica Martina Černe. Foto: https://pixabay.com/en/europe-blue-road-sign-road-636985/
Človek je radovedno bitje, ki se nenehno sprašuje, kdo sem, kje živim in kam lahko grem? Vesolje ponuja nove odgovore na vsa ta vprašanja. Raziskovanju vesolja so se poleg vesoljskih agencij svetovnih velesil pridružili tudi zasebniki, miljarderji, ki pa imajo drugačne motive. Kako resne so izjave Elona muska in Jeffa Bezosa o vesoljskih kolonijah na Marsu, bomo v vesolju rudarili redke dragocene kovine, kot napoveduje Larry Page, ali bo vesolje nova turistična destinacija, kot trdi Richard Branson in ali je kolonizacija vesolja res nujna za preživetje človeštva, kot opozarja Stephen Hawking? Odgovore na ta vprašanja in razmislek o tem, čigavo sploh je vesolje, boste slišali v tokratni oddaji. Gosta profesor doktor Tomaž Zwitter in postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov. Pripravlja Urška Henigman. Foto: NASA's Marshall Space Flight Center's photostream/flickr
Neveljaven email naslov