Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • sobota, 17. apr. 2021

Ars • sob, 17. apr.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Ana Pepelnik je pesem Premik objavila leta 2009 v pesniški zbirki Utrip oranžnih luči na semaforjih. Kakšni premiki so v naravi, kakšni v lirskem subjektu? Interpretacija: Martina Maurič Lazar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Dragi poslušalci, tokrat vas vabimo k spremljanju vokalno-simfoničnega koncerta enega izmed vodilnih latvijskih zborov - Mladinskega zbora Kamer. Posnetek je nastal septembra lani v stolnici v Rigi, na slavnostnem večeru ob 30-letnici ansambla.
Osrednje delo na programu je bila kantata za zbor, klavir in tolkala - Lux aeterna Peterisa Butansa, za njo pa je zvenela še krstna izvedba kompozicije z naslovom Kot bi recitiral pesem Jekabsa Jančevskisa. Pevcem se je pridružil orkester Sinfonietta Riga.

11:00
Poročila

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe je leta 1988 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemškim ekspresionizmom in ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi kot le malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo tokrat slišali predvsem plesno glasbo ljudstev Boleva in Tangale s severovzhoda Nigerije. Vsebine plesnih pesmi ljudstva Boleva so povezane z vsakdanjim življenjem in obredi, izročilo ljudstva Tangale pa je ohranilo več bojnih pesmi … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Začeli bomo s ponedeljkovim protestnim dramilom, ki ga je v Mariboru organiziral Narodni dom in z njim opozoril na dolgoročno škodo prepovedi javnih kulturnih prireditev. Povzeli bomo vsebino tridnevnega nacionalnega posveta o »Pismenosti za gledališče«, predstavljamo pa tudi novo vodstvo zavoda in revije Maska. Lotili smo se pomena fotografske estetike fotografov v Mariboru, ki so nase opozorili že ob razstavi Mariborskega kroga pred pol stoletja. Predstavljamo tudi tri razmeram prilagojene odprte razstave: izbor del pokojnega Mladena Stilinovića v Galeriji P74 in iskanje treh avtoric v Škucu v glavnem mestu, ki se o »situaciji, ki se je razvijala dalj časa«, opirajo na premislek o izhodiščih priprave same razstave. Pokrajinski arhiv Koper pa v središču mesta na ogled ponuja panojsko razstavo o gospodarski zgodovini podjetja Istrabenz, ki so ga kot delniško družbo v coni B svobodnega tržaškega ozemlja ustanovili leta 1948 in je pomembno zaznamovalo Obalo, hkrati pa vso Primorsko.

14:00
Poročila

Glasbena medigra

Fabjan Hafner se je rodil leta 1966 v Celovcu; v Gradcu je študiral slavistiko in germanistiko. Svoje življenje je posvetil besedi in literaturi; bil je prevajalec, literarni zgodovinar, lektor. Živel, pisal in prevajal je v obeh svojih jezikih, slovenščini in nemščini; za prevajalstvo je prejel več priznanj in nagrad. Ob prevajalskem, pedagoškem in znanstvenem delu pa je bil Fabjan Hafner tudi pesnik. Poezijo je pisal od najstniških let vse do prezgodnje smrti leta 2016. Pri Cankarjevi založbi so nedavno izdali knjigo njegovih zbranih slovenskih pesmi z naslovom Iz jezika, ki ga ni; obsega vse Hafnerjeve slovenske pesmi iz zbirk in antologij. Skupaj z Aljošo Harlamovom je knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, uredila Zdenka Hafner - Čelan, prevajalka in žena Fabjana Hafnerja.
Z njo se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Staša Grahek; v oddaji boste slišali tudi nekaj Hafnerjevih pesmi in odlomek iz eseja Ednina in dvojina, ki ga je o poeziji Fabjana Hafnerja za nemško izdajo pesmi pri založbi Suhrkamp napisal Peter Handke.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Na vrsti je druga oddaja iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere, ki jo tokrat namenjamo Neversu in Nohantu. V uvodu bomo predstavili priljubljeno zgodbo o Vert-Vertu, papagaju samostana sester Marijinega obiskanja v Neversu, ki jo je v nadvse uspešni komični operi uglasbil Jacques Offenbach. V nadaljevanju se bomo razgledali po tem starem mestu in osvetlili njegovo zgodovino, ki jo je zaznamovala predvsem vladavina gospodov klevsko-neverških iz znamenite rodovine La Marck, izvedeli pa boste tudi, kako je z rodbino povezana legenda o Lohengrinu. Osrednji del oddaje namenjamo sveti Bernardki, lurški pastirici, ki je zadnja leta svojega življenja prebila v samostanu usmiljenih in šolskih sester v Neversu; pri tem se bomo oprli na odlomke iz romana Pesem o Bernardki Franza Werfla. V sklepnem delu današnje oddaje bomo zapustili Nevers in bregove Loare ter se odpravili v Nohant, vas na francoskem podeželju, kjer stoji podeželska hišica pisateljice in časnikarke Aurore Dupin, morda bolje znane pod psevdonimom George Sand, junakinje protikonformizma, številnih romantičnih ljubezni in nežne ljubezenske zveze s Frédéricom Chopinom. Slišali boste tudi glasbo Gillesa Binchoisa, Clauda Debussyja, Jacheta de Mantua in Olivierja Messiaena.

Vrteče se srce je leta 2012 objavljen prvenec irskega pisatelja Donala Ryana. Takoj je zbudil pozornost bralcev in kritikov, prejel je nekaj pomembnih nagrad, med njimi nagrado Evropske unije za književnost, nagrado Irskega knjižnega festivala za knjigo desetletja, Guardianovo nagrado za najboljši prvenec, nominiran je bil tudi za prestižnega bookerja. Vrteče se srce Donala Ryana je prevedla Alenka Ropret, izšel je pri založbi Sanje.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Za Literarni nokturno smo izbrali besedilo francoskega pisatelja, prejemnika Nobelove nagrade J. M. G. Le Clézioja. Gre za odlomek iz njegovega romana Vesoljni potop v prevodu Marjete Novak, s katerim je leta 1966, ko je bilo že čutiti hlad med Zahodom in Vzhodom, opozoril na razčlovečenost, odtujenost in tehniziranost sveta. Odlomek v oddaji, ki je bila posneta leta 2015 v studiih Radia Slovenija, bo interpretiral dramski igralec Aleš Valič.

V obeh: komediji Vesele žene windsorske in zgodovinskem romanu Henrik IV., namreč nastopa sir John Falstaff, ta debeli vitez, ki ima po svojih čudnih običajih, po svojem poslanstvu in žalostnem koncu svojih dogodivščin zelo veliko podobnosti s svojim suhim sorodnikom iz istega obdobja, z vitezom klavrne postave, z Don Kihotom.

Na našem posnetku bodo nastopili:
basist Callum Thorpe kot Pistola, tenorist Timothy Oliver kot Bardolf, tenorist Kevin Conners kot Dr. Cajus, mezzosopranistka Daria Proszek kot gospa Meg, mezzosopranistka Judit Isabela Kutasi kot gospa Quickly, sopranistka Elena Callagova kot Nanetta, tenorist Galeano Sals kot Fenton, baritonist Boris Pinkasovič kot Ford, sopranistka Ailyn Pérez kot gospa Alice in baritonist Wolfgang Koch kot Falstaff.
Posnetek je nastal v Bavarski državni operi drugega decembra lani (brez občinstva), dirigent je bil Michele Mariotti.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Marko Sosič je avtor kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, s katerimi se je prebil med sedem finalistov za nagrado ‘’kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2011’’. To leto je knjiga tudi izšla pri mariborski založbi Litera. Knjiga Iz zemlje in sanj zajema enajst zgodb, ki se vijejo med tesnobnim in odrešujočim, med temnim in svetlim, kajti vsaka izmed njih se izraža na dveh ravneh: pripoved je realistična, vanjo pa vdirajo spomini iz preteklosti, travme, sanje, prividi. Kot nevidna telesa se plazijo v na videz mirno, celo harmonično sedanjost, v košček življenja posameznega junaka. A ta večkrat nasilni vdor ni le vdor tujega, zunanjega; najpogosteje Sosič tujke uporablja za utelešenje notranjih konfliktov, ki se včasih naposled pomirijo, včasih pa ne. Zgodbe se posvečajo vprašanjem meje, vojn, migracije, begunstva, ljubezni, samote in občutka krivde, ujetosti in nemoči, pa tudi pomoči, hvaležnosti, spokojnosti in ne nazadnje sreče. Zgodbe iz knjige Iz zemlje in sanj so v radijski izvedbi zaživele v interpretaciji Primoža Forteja, Aleša Valiča, Barbare Cerar in Danijela Malalana. Za slovenski program Radia Trst A jih je režirala Suzi Bandi.

23:59
Slovenska himna

1:23:41
Praznovanje z Beethovnom
16:00
Razstave po Sloveniji
18:31
PREZIHOV VORANC Dekle z mandolino
16:46
PREZIHOV VORANC Boj na poziravniku
2:33
Zmagovalna filma festivala avstrijskega filma Diagonala
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov